GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

V Sektorju proračunske inšpekcije opravljamo nadzor nad izvajanjem Zakona o javnih financah in predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi državnega proračuna, z namenom odkrivanja nepravilnosti in nalaganja ukrepov uporabnikom proračunskih sredstev za odpravo nezakonitosti in nepravilnosti.

Postopek inšpekcijskega nadzora in ukrepi

Naloge inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev iz državnega proračuna opravljajo proračunski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili. V okviru dodeljenih nalog so samostojni, samostojno izdajajo zapisnike, odločbe in sklepe v upravnem postopku.

Neposredni in posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna in drugi prejemniki sredstev državnega proračuna morajo proračunskim inšpektorjem v postopku nadzora predložiti vse zahtevane podatke, listine in poročila, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor, in omogočiti računalniško obdelavo teh podatkov.

Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovimo, da je bil kršen zakon, predpis ali posamični akt, katerega izvajanje nadzorujemo, ima proračunski inšpektor pravico in dolžnost izdati odločbo za vzpostavitev zakonitega stanja, v zapisniku predlagati pristojnemu organu sprejem potrebnih ukrepov za odpravo nepravilnosti, uvesti postopek zaradi prekrška in podati ovadbo pristojnim organom za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.

O pritožbi zoper odločbo, ki jo izda proračunski inšpektor, odloča na drugi stopnji vlada. Zoper odločbo vlade kot drugostopnega organa pa je dopustna tožba pred Upravnim sodiščem.

Če proračunski inšpektor ugotovi nepravilnosti, za katere oceni, da jih neposredni ali posredni proračunski uporabnik lahko odpravi z ustreznimi ukrepi v poslovanju, mu v zapisniku poda predlog oziroma priporočilo za njihovo odpravo, proračunski uporabnik pa mu mora v predpisanem roku poročati o ukrepih, ki jih je na podlagi tega predloga oziroma priporočila sprejel.

Stranke v inšpekcijskih postopkih so neposredni in posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna za sredstva, ki so jih prejeli iz državnega proračuna.

Cilj izvajanje proračunskega inšpekcijskega nadzora je zagotavljanje pravilnega in zakonitega poslovanja proračunskih uporabnikov pri porabi sredstev državnega proračuna.

Če v inšpekcijskih nadzorih zaznamo, da je bila storjena kršitev določb zakona, ki ga nadzorujemo ali zakona, kjer smo določeni kot prekrškovni organ, po uradni dolžnosti uvedemo postopek o prekršku. Navedene postopke uvedemo tudi na podlagi prejetih predlogov za uvedbo postopka o prekršku, ki jih prejmejo od ostalih organov oziroma upravičenih predlagateljev.

Uvedba inšpekcijskega nadzora

Postopke inšpekcijskega nadzora izvajamo po uradni dolžnosti na podlagi letnega načrta dela, v katerem določimo število rednih nadzorov in nadzorov, ki jih bomo uvedli na podlagi prejetih prijav ali pobud drugih organov.

Vse prejete prijave, vključno z anonimnimi, pobude za inšpekcijski nadzor in druge vloge, bomo obravnavali. V kolikor bomo ocenili, da glede na navedbe v prijavi obstaja utemeljen sum, da je pri določenem proračunskem uporabniku prišlo do kršitve predpisov, ki jih nadzorujemo, bomo uvedli postopek inšpekcijskega nadzora. Če bomo ugotovili, da zadeva sodi v pristojnost drugega organa, bomo prijavo oziroma pobudo odstopili pristojnemu organu.

Po zaključku obravnave prijave oziroma po zaključku inšpekcijskega nadzora prijavitelja na njegovo izrecno zahtevo pisno seznanimo z ugotovitvami in sprejetimi ukrepi.

Letni načrt dela, strateške usmeritve in prioritete dela proračunske inšpekcije

Letni načrt dela za leto 2019

V letu 2019 načrtujemo izvedbo 42 inšpekcijskih nadzorov nad izvajanjem ZJF, od tega: 

  • 32 rednih inšpekcijskih nadzorov,
  • 10 inšpekcijskih nadzorov na podlagi prijav in pobud.

Delež inšpekcijskih nadzorov na podlagi prijav, ki jih proračunska inšpekcija načrtuje opraviti v letu 2019, lahko odstopa od načrtovanega, v odvisnosti od števila in vsebine prijav, ki jih bo prejela tekom leta 2019. 

Strateške usmeritve in prioritete dela za leto 2019:

  • zagotavljanje nadzora nad čim večjim številom neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov in nad čim več različnimi področji porabe proračunskih sredstev,
  • zagotavljanje nadzora nad čim večjim obsegom proračunskih sredstev,
  • zagotavljanje čim hitrejše odzivnosti inšpekcijskega organa v primerih, ko drugi pristojni organi podajo pobudo za izvedbo nadzora,
  • zagotavljanje čim hitrejše odzivnosti inšpekcijskega organa v primeru prejetih prijav in na druge načine zaznanih nepravilnosti (npr. pri notranjem revidiranju in drugih oblikah nadzora).

Poleg nadzora zakonitosti in namenskosti porabe proračunskih sredstev bo v letu 2019 prioritetni cilj rednih inšpekcijskih nadzorov nadzor nad sklepanjem pogodb za opravljanje storitev in del, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti za uporabo Zakona o javnem naročanju, povečan pa bo tudi nadzor nad porabo namenskih prihodkov občin iz proračuna RS po Zakonu o financiranju občin.

Inšpekcijske nadzore na podlagi prijav proračunska inšpekcija praviloma izvajamo sproti glede na vrstni red prejema prijav, prioritetni inšpekcijski nadzori pa so nadzori:

  • na podlagi prijav, iz katerih izhaja, da je prednostna obravnava upravičena, ker so zatrjevane kršitve z večjimi finančnimi posledicami ali ponavljajoče se kršitve, ki kažejo na nezakonito ravnanje proračunskega uporabnika,
  • na podlagi pobud drugih organov (npr. policija, tožilstvo), ki vodijo postopke, katerih potek je odvisen (tudi) od ugotovitev proračunske inšpekcije,
  • na podlagi pobud Komisije za preprečevanje korupcije, ki jih ta poda na podlagi prvega odst. 13.a člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.