Projekti in programi

Obzorje 2020 (Horizon 2020) je okvirni program Evropske unije za raziskave in inovacije, ki bo aktiven v obdobju 2014-2020. Je najpomembnejši finančni instrument izvajanja strategije Unije inovacij, ter Strategije Evropa 2020, s ciljem dvigniti konkurenčnost Evropske unije v obdobju do leta 2020. Program se je začel izvajati 1.1.2014 in se bo izvajal do 31.12.2020. Finančna sredstva programa bodo namenjena raziskovanju in inovacijam, s ciljem ustvarjati gospodarsko rast in zagotoviti nova delovna mesta v Evropi. Skupna vrednost finančnih sredstev, ki bodo namenjena tem aktivnostim, je preko 80 milijard EUR.

V obdobju 2014–2020 predstavlja Instrument za povezovanje Evrope ključni evropski finančni instrument za spodbujanje rasti, zaposlitev in konkurenčnosti s ciljno usmerjenimi naložbami v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.

Evropska komisija je 4. julija 2016 odobrila sofinanciranje v višini 63,5 milijonov evrov kohezijskih sredstev za velik projekt gradnje avtocestnega odseka Draženci – Mednarodni mejni prehod Gruškovje, ki je del Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Celotna vrednost projekta je znašala dobrih 176,7 milijonov evrov.

V programskem obdobju 2014 – 2020 s kombinacijo različnih virov financiranja skozi instrument Izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost - CLLD omogočamo izvedbo celovitega in uravnoteženega razvoja lokalnih območij po pristopu »od spodaj navzgor«. Lokalnemu prebivalstvu omogočamo, da določi prednostne naloge in razvojne cilje ter odloča o lokalnem razvoju, kar vpliva na uspešnejše uresničevanje lokalnih potreb.

Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja ukrepe s področja prometa.

Obzorje 2020 (ang. Horizon 2020) je največji program EU za raziskave in inovacije.

Pravosodni sistem ima kot izjemno pomemben strateški in nacionalni dejavnik pomembno vlogo v razvoju Slovenije in Evropske Unije le, če je učinkovit in če obstaja zaupanje v pravosodje. Delujoče, neodvisno, učinkovito in pravično pravosodje, ki mu državljani zaupajo, je eden od bistvenih dejavnikov in porokov družbenega razvoja ter temeljni gradnik pravne države.

Cilj ukrepa je izboljšati pomorsko in kopensko dostopnost pristanišč v Trstu in Kopru, ki se nahajata na Baltskem in Sredozemskem koridorju vseevropskega jedrnega omrežja.

Projekti SESAR (ang. Single European Sky Air traffic mangament Research) zajemajo skupne projekte, ki bodo pripomogli k uspešnemu izvajanju osrednjega evropskega načrta za upravljanja zračnega prometa in so namenjeni posodobitvi sistema, povečanju varnosti in povezavo raziskovalnega in razvojnega projekta SESAR z njegovo uvedbo. Projekt SESAR koordinira s tem namenom ustanovljeno skupno podjetje SESAR.

Mehanizem celostne teritorialne naložbe (CTN) je namenjen uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij mestnih občin s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Kohezijskega sklada. Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) deluje v vlogi posredniškega organa za izbor operacij CTN.

Republika Slovenija je po osamosvojitvi z Zakonom o tujcih leta 1991 določila, da za državljane drugih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki v roku šestih mesecev od uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije niso zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, začnejo veljati določbe Zakona o tujcih.

Projekt Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav je bil kot vnaprej opredeljen projekt leta 2011 vključen v prilogo B Memoranduma o soglasju za izvajanje Finančnega mehanizma EGP v obdobju 2009 - 2014 med Republiko Islandijo, Kneževino Liechtenstein, Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo.

Projekt so izvajali: Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter projektnimi partnerji Norveško geodetsko upravo in Geodetsko upravo Islandije.

Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Obeležujemo ga vsako leto tretji petek v novembru, osrednji dogodek dneva slovenske hrane pa je tradicionalni slovenski zajtrk.

JPI Climate je pobuda evropskih držav članic in pridruženih članic, vzpostavljena z namenom usklajevanja nacionalnih programov s področja podnebnih raziskav ter namenom financiranja novih nadnacionalnih raziskovalnih dejavnosti na tem področju. Le s transnacionalno koordinacijo je namreč možno preseči razdrobljenost raziskav in bolje uporabiti javna sredstva za raziskave, inovacije in razvoj.

MLA pobuda je pobuda Slovenije, Argentine, Belgije, Mongolije, Nizozemske in Senegala za sprejetje Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev.

Ljubljansko-haaška konvencija je bila sprejeta na Diplomatski konferenci v Ljubljani, 26. maja 2023 in predstavlja prelomno mednarodno pogodbo, ki bo pomagala zagotoviti pravico žrtvam genocida, zločinov zoper človečnost in vojnih hudodelstev. S sprejetjem konvencije je bila izkoriščena zgodovinska priložnost za krepitev mednarodnega pravnega sodelovanja. Pričakovati je, da bo bistveno zmanjšala nekaznovanost storilcev kaznivih dejanj. Na podpisni konferenci 14. in 15. februarja 2024 v Haagu je konvencijo podpisalo več kot 30 držav iz celega sveta. Ljubljansko-haaška konvencija je odprta za podpis vsem državam do 14. februarja 2025.

Raziskovalni projekti "Nadgradnja sistema za določanje potresne ogroženosti in odzivnosti za potrebe zaščite in reševanja v Sloveniji".

Pobuda JPI JPND si je za cilj postavila reševanje velikega družbenega izziva nevrodegenerativnih bolezni, s posebnim poudarkom na Alzheimerjevi bolezni. To bomo dosegli z vzpostavitvijo skupnega Strateškega raziskovalnega načrta (SRA) za usmerjanje raziskovalne dejavnosti in preko naložb na področjih temeljnih in kliničnih raziskav ter zdravstvene nege v prihodnjem desetletju.

Projekt MASPREM se izvaja od leta 2011. Projekt je naročilo in financiralo Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje (URSZR), izvajalec projekta pa je Geološki zavod Slovenije.

Spletno rubriko Arhivalija meseca v Arhivu Republike Slovenije pripravljamo od januarja 2011. Namenjena je popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. Predstavljamo tisto arhivsko gradivo oziroma dokumente, ki so vizualno ali vsebinsko posebej zanimivi, na novo prevzeti v arhiv ali doslej spregledani, povezani z raznimi obletnicami, aktualnim dogajanjem v družbi in še čim.

Interoperabilnostni okvir predstavlja krovni nabor politik, standardov in smernic, ki opisujejo način, za katerega so se sodelujoče organizacije dogovorile, da ga bodo uporabljale za medsebojno elektronsko poslovanje. Z uporabo izdelkov NIO se zmanjšajo upravni stroški, pospešijo ljudem prijazni postopki in ohrani visoka raven varnosti storitev.

Ker Slovenija in Hrvaška v številnih poskusih nista uspeli razrešiti spora glede meje na kopnem in morju, sta ob pomoči Evropske komisije 4. novembra 2009 podpisali arbitražni sporazum. Na podlagi omenjenega sporazuma je bilo ustanovljeno arbitražno sodišče. 29. junija 2017 je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in s tem določilo morsko in kopensko mejo med državama.

Rešitve projekta eZdravja so namenjene vsem udeležencem v zdravstvu: državljanom in pacientom za zagotovitev pravih informacij in e-storitev v njim prilagojeni obliki, zdravstvenim delavcem za dostop do elektronskega zdravstvenega kartona pacienta, oblikovanega skozi čas in na več ravneh zdravstvenega sistema, ki bo omogočil učinkovitejši vpogled v zdravstveno stanje posameznika in bolj učinkovito izvajanje zdravstvenih storitev, upravljalcem za zagotovitev organizacijskih in poslovnih informacij ter v podporo strateškim odločitvam, kreiranju zdravstvene politike in ustreznih preventivnih in korektivnih ukrepov.

K zagotavljanju cilja po dobri mobilnosti je država pristopila z vzpostavitvijo projekta »Integriranega javnega potniškega prometa (IJPP)«, v okviru katerega so zagotovljene osnove za poenostavitev uporabe javnega prevoza in cenovne dostopnosti storitev javnega potniškega prometa. Ministrstvo za infrastrukturo aktivnosti na projektu izvaja od leta 2007, ko so se pripravila prva izhodišča za projekt in izdelava strokovnih podlag. V nadaljevanju razvoja projekta pa so bile izdelane strokovne podlage, v okviru katerih so se opredelili sistemi za ureditev Integriranega javnega potniškega prometa. Skupna višina sredstev, ki je bila potrebna za zagon projekta (študije in vzpostavitev sistema) je znašala 6,2 mio EUR. Za nadgradnje projekta oziroma uvajanje novih produktov pa se dodatna sredstva zagotavljajo sproti.

Namen projekta je vzpostavitev sodobne geoinformacijske infrastrukture v Sloveniji kot ene od osnov za trajnostni razvoj države. Podlaga zanj je Strategija osnovnega geodetskega sistema, ki jo je na svoji 73. redni seji dne 6. maja 2004 sprejela Vlada Republike Slovenije.

Namen Akcijskega programa za invalide je spodbujati, varovati in zagotavljati polnopravno in enakovredno uživanje človekovih pravic invalidov in spodbujati spoštovanje njihovega dostojanstva.

HERA - Humanistika v evropskem raziskovalnem prostoru (angleško Hummanities in the European research Area)

Trenutna enotirna proga na železniškem odseku Divača – Koper ne izpolnjuje sodobnih transportnih zahtev in zaradi omejenih prepustnih zmogljivosti predstavlja ozko grlo v slovenskem in vseevropskem jedrnem železniškem omrežju TEN-T.

Cilj projekta "Naše pravice" je omogočiti mladim, predvsem otrokom v fazi razvoja in iskanja identitete, da se seznanjajo s človekovimi pravicami - s svojimi pravicami in spoštovanjem pravic drugih. Opolnomočenje otrok, predvsem z izobraževanjem o človekovih pravicah, vključno z njihovimi, je ena od ključnih prednostnih nalog slovenske zunanje politike na področju promocije človekovih pravic.

Pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti so Sporazum o vprašanjih nasledstva 29. junija 2001 na Dunaju podpisale Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Zvezna republika Jugoslavija – danes Srbija. Z njim se je ustvarila podlaga za urejanje medsebojnih pravic in obveznosti med petimi državami naslednicami nekdanje skupne države SFRJ.

Trgovina z ljudmi je fenomen, ki se pojavlja v vseh delih sodobne družbe, postaja strukturni element nekaterih gospodarskih panog, predvsem pa grobo posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, ki postane žrtev takega trgovanja oziroma izkoriščanja.

Vlaganja v železniško omrežje so bila veliko let zelo okrnjena, nato pa se je po letu 2010 s pomočjo evropskih sredstev pričelo s pospešeno obnovo.

Informacije o investicijah na področju glavnih in regionalnih cest ter kolesarskega omrežja.

Namen projekta je izboljšanje prometnih in transportnih razmer preko implementacije mednarodno usklajenih ITS na koridorskem cestnem omrežju.

Namen vzpostavitve NCUP je zagotavljanje celovitega upravljanja prometa na trajnostni način z zagotavljanjem prometnih informacij v realnem času.

Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije v jesenskih mesecih pripravljamo niz dogodkov, povezanih s predstavitvijo, delom, uspehi in promocijo slovenske znanosti in raziskovanja, ki so združena pod dežnik Mesec znanosti. S prikazanimi vsebinami opozarjamo na pomen raziskovanja ter na njegove učinke za celotno družbo, hkrati pa naslavljamo deležnike, da predstavijo svoja dognanja in uspehe na raziskovalno-razvojnem področju.

Seznam nacionalnih kontaktnih oseb za posamezno konfiguracijo Obzorja 2020.

Krožno gospodarstvo je relativno nova paradigma, ki izhaja iz spoznanja, da je linearni gospodarski model preživet in da na planetu s končnimi viri neskončna raba surovin ni mogoča. Bistvo novega modela je, da izdelki, komponente in surovine skozi čas ohranjajo svojo uporabno in finančno vrednost. Prehod v krožno gospodarstvo lahko v prihodnosti ustvari številna delovna mesta, hkrati pa ohranja vedno redkejše vire, zmanjšuje vpliv njihove rabe na okolje ter odpadnim proizvodom daje novo vrednost. Gre za enega od pomembnejših modelov, ki zahteva vso našo pozornost.

Dogovor za razvoj regij - DRR je nov inštrument regionalne politike po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in je dvostranski izvedbeni akt, s katerim uresničujemo Regionalni razvojni program - RRP tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir v regiji ter viri financiranja.

V okviru projekta so potekale aktivnosti za vzpostavitev novega sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost pacientov v zdravstvu. Pilotni projekt oziroma pilotno preverjanje sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost pacientov v zdravstvu se je začelo leta 2020.

Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

Slovenija skrbi za skladnost državnih dokumentov razvojnega načrtovanja z razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij. Med njimi je tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jih sprejeli svetovni voditelji na zgodovinskem vrhu Združenih narodov septembra 2015. V okviru teh ciljev, ki veljajo za vse, si države prizadevajo odpraviti vse oblike revščine, se spopasti z neenakostjo in se bojevati proti podnebnim spremembam, ob iskrenem ter aktivnem upoštevanju načela, da se ne sme nikogar puščati ob strani (angleško leaving no one behind).

Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet ter kompetenc in na tistih, kjer ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. S4 je strategija za povečanje konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske sposobnosti gospodarstva, diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter rast novih in hitro rastočih industrij oziroma podjetij.

V okviru izvajanja ukrepov regionalne politike se posebej osredotočamo na območja, na katerih je potrebno posebno ukrepanje države s pomočjo različnih finančnih spodbud, saj se zaradi različnih razlogov soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi. V nadaljevanju so predstavljene različne kategorije območij, ki potrebujejo pomoč države.

Napovedi so ena od strokovnih podlag za pripravo proračuna in vodenje ekonomske politike. Na voljo so za tekoče leto in dve prihajajoči leti.

Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov pa tudi izbranim temam s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja.

Način našega dela spreminjamo in nadgrajujemo, kar je vidno tudi pri publikacijah. Nekaj jih je z leti dobilo drugačno podobo, izhajati so začele nove, nekatere pod spremenjenim naslovom ali s prenovljenim pristopom.

S Poročilom o razvoju na UMAR spremljamo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije, ki jo je Vlada RS sprejela decembra 2017 in je v osrednjem cilju usmerjena k zagotavljanju kakovostnega življenja za vse z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem.

Kratke analize so tematske avtorske objave. Obravnavajo aktualne vsebine, ki zaslužijo večjo pozornost in zanimajo širšo javnost.

Delovni zvezki so plod raziskovanja strokovnjakov UMAR in sodelovanja z zunanjimi avtorji, povezanimi z našim delom. Tu objavljamo prispevke, ki z različnih vidikov metodološko, empirično in teoretično obravnavajo razvojna vprašanja.

Najmanj enkrat tedensko prikažemo zanimive in aktualne podatke, ki jih objavijo domače institucije (Statistični urad RS, Banka Slovenije).

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo - MGRT smo pristojni za financiranje raziskovalnih projektov v okviru Ciljnega raziskovalnega programa - CRP, ki imajo namen zagotavljati strokovne podlage za odločanje pri pripravi, spremljanju in izvajanju regionalne politike.

Ciljni raziskovalni program je bil kot nov sistem medresorskega povezovanja pri načrtovanju in izvajanju mrežnih raziskovalno-razvojnih projektov na posameznih področjih javnega interesa oblikovan v letu 2001.

Splošni cilj projekta je preučiti trg tovornega prometa za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) na območju Sredozemskega koridorja (Barcelona-Ljubljana), z namenom omogočiti hitro uvajanje zemeljskega plina kot alternativnega čistega goriva. Poleg tega projekt preučuje polnjenje plovil z LNG v pristanišču v Barceloni.

Cilj EU je vzpostavitev mednarodnih železniških koridorjev za evropsko železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet, po katerem bodo lahko tovorni vlaki vozili pod dobrimi pogoji in bi z lahkoto prehajali z enega nacionalnega omrežja na drugo.

Cilj evropskih gospodarskih interesnih združenj (EGIZ, ang. EEIG) je čim boljše in čim bolj enostavno čezmejno sodelovanja pri izvajanju projektov, ki bodo izboljšali konkurenčnost evropskega železniškega sektorja. V EGIZ sodelujejo tudi slovenska podjetja in organizacije.

Tehnična pomoč v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope za aktivnosti Slovenije na koridorjih jedrnega omrežja TEN-T.

Občine so središče razvoja Slovenije. S spodbujanjem lokalnih razvojnih programov dolgoročno pomagamo k enakomernemu razvoju urbanih središč in podeželja po vsej državi. S sredstvi državnega proračuna in različnih evropskih skladov so bili v Sloveniji sofinancirani številni projekti in programi. Na zemljevidu so zbrani projekti, ki jih je vlada v tem mandatu potrdila, načrtovala, začela izvajati ali jih dokončala na občinski, medobčinski in nacionalni ravni, s prikazanim datumom izvedbe in celotno vrednostjo projekta.

eZakonodaja je koncept enotnega digitalnega okolja, ki združuje različne projekte, usmerjene v celovito in sistematično digitalno transformacijo postopka načrtovanja, priprave, sprejemanja, objavljanja in vrednotenja zakonodaje v Republiki Sloveniji.

Vlada Republike Slovenije se zaveda resnosti dogajanja v mednarodnem prostoru in vpliva na razmere v domačem okolju, zato s ključnimi deležniki pripravlja omilitvene in ciljno usmerjene ukrepe na področju energetske in prehranske draginje.

V Državnem zboru Republike Slovenije je bil 22. junija 2022 sprejet Zakon o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J). Po izvedenem zakonodajnem referendumu pa je zakon začel veljati 28. decembra 2022.

Cilj novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija je zagotoviti popolno institucionalno in programsko avtonomijo naše največje kulturne in informativne ustanove ter zaščititi njeno novinarsko avtonomijo in uredniško neodvisnost. Tako bi lahko javni RTV nemoteno opravljal svoje osnovno poslanstvo: zagotavljanje kakovostnih informativnih, izobraževalnih in razvedrilnih vsebin.

Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe in ustreznega financiranja je ena izmed prioritet te vlade. Demografske spremembe namreč niso vprašanje prihodnosti, ampak nas že prehitevajo. V Sloveniji moramo zagotavljati izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki ljudem čim dlje omogoča samostojno in varno ter kakovostno življenje doma.

Načrt za okrevanje in odpornost naslavlja več izzivov, s katerimi se soočajo proizvajalci in odjemalci energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. V okviru tega podpiramo naložbe za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu ter izmenjavo med proizvajalci energije iz obnovljivih virov in industrijskimi odjemalci, kot tudi razvoj inovativnih rešitev za energetsko učinkovitost.

Resolucijo o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (v nadaljevanju: ReNPIO22–30) je na podlagi 43. člena Zakona o izobraževanju odraslih sprejel Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade RS in tako določil javni interes v izobraževanju odraslih.

Zadnji noveli Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic sta bili sprejeti septembra 2022. Ob njuni pripravi smo napovedali, da želimo nadaljevati razpravo o nadaljnjem razvoju avtorskopravne zakonodaje in v odprtem dialogu poiskati širše soglasje o možnih prihodnjih rešitvah na tem področju. Hkrati smo napovedali vzpostavitev medresorske delovne skupine za pripravo nacionalne strategije intelektualne lastnine. Naš cilj je, da se doseže čimbolj enoten pogled na urejanje avtorske in sorodnih pravic.

Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija so se za oblikovanje evropskega stebra socialnih pravic (ESSP) odločile kot odziv na posledice gospodarske in finančne krize (2008–2013), ki so negativno vplivale na kakovost življenja prebivalcev po vsej EU.

Analize, študije in druga strokovna gradiva, ki so rezultat financiranja raziskovalnih projektov v okviru javnih razpisov Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport v javno razpravo objavljamo osnutek Slovenske vesoljske strategije 2030.

Vlada se zaveda vseh izzivov, s katerimi se sooča slovenski zdravstveni sistem. Urejanje področja zdravstva naslavljamo prioritetno, zato v sodelovanju s ključnimi deležniki in socialnimi partnerji pripravljamo rešitve, ki bodo omogočile učinkovito široko dostopno javno zdravstvo za vsakogar.

Platforma znanja je pobuda Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, s katero želimo vzpostaviti trajnejši okvir za redno informiranje deležnikov o aktualnih evropskih pobudah, kot tudi za sodelovanje, sooblikovanje in izmenjavo mnenj na področjih visokega šolstva, raziskav in inovacij.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bomo z evropskimi s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost izvedli projekt Vzpostavitev orodja za trajnostno spremljanje kmetijskih aktivnosti na ravni kmetije. Gre za enega od osmih projektov digitalne preobrazbe na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva.

V letu 2022 se je na Ministrstvu za zdravje zaključil SRSS projekt »Podpora izboljšanju kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov v Sloveniji« (angleško Support for improving quality of healthcare and patient safety in Slovenia)

Vzpostavitev celovitega sistema za brezpapirno poslovanje in enostavno izmenjavo podatkov in dokumentov med izvajalci, pacienti in drugimi deležniki, vključenimi v proces zdravljenja pacientov.

Zagotovitev enotne in dostopne informacijske podpore z nadgradnjami in prilagoditvami lokalnih informacijskih sistemov.

Elektronski temperaturno terapijski list je klinični informacijski sistem za spremljanje pacientovih življenjskih znakov (kot so temperatura, krvni tlak, srčni utrip) in za spremljanje, izvajanje in nadziranje predpisovanja in dajanja zdravil.

Sistem lekarniškega robota, ki v bolnišničnih lekarnah namesto farmacevta in po njegovem naročilu izvede prenos zdravil v skladišče in iz njega.

Orodje za prepoznavo govora, ki bo zdravstvenemu osebju omogočalo večjo učinkovitost pri zapisovanju zdravstvene dokumentacije.

Vzpostavitev novega celovitega informacijskega sistema za potrebe Dispečerske službe zdravstva in mobilnih enot nujne medicinske pomoči.

Zagotovitev interdisciplinarne ekipe strokovnjakov z ustreznim naborom veščin in kombiniranih znanj s področja informatike in zdravstva.

Konsolidacija podatkovnega toka v zdravstvenem sistemu za učinkovito odločanje (SUPS – Sistem upravljanja podatkov v zdravstvu).

Sistem za izvajanje storitev na daljavo med pacienti, zdravstvenimi timi in zdravstvenimi delavci.

Vzpostavitev okolja in jasnega mehanizma certificiranja lokalnih rešitev za povezovanje s centralnimi gradniki eZdravja in evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora.

eKarton je centralni gradnik celotne digitalne preobrazbe in zagotavlja potrebno infrastrukturo za dolgoročno hrambo zdravstvenih podatkov iz rešitev, razvitih v projektih Zdravje na daljavo in Terapevtski list. Tesno je prepleten tudi s Centralnim PACS sistemom, ki bo hranil slikovni material.

Centralni PACS sistem ali C-PACS je centralni sistem za shranjevanje slikovnega radiološkega materiala.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira 12 ciljnih raziskovalnih projektov (v nadaljevanju CRP), ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Te raziskave zasledujejo širok nabor izzivov in priložnosti na področju digitalne preobrazbe, ter se poglobljeno ukvarjajo z vprašanji, ki oblikujejo prihodnost Slovenije v digitalni dobi.

Naziv DigiVzornik.si je priznanje Ministrstva za digitalno preobrazbo za izjemne dosežke pri uresničevanju vključujoče in trajnostne digitalne preobrazbe družbe in gospodarstva.

Osveščanje, izobraževanje in regulacija težko sledita hitremu tehnološkemu razvoju in ravno zato je v današnjem času bolj kot kadar koli prej pomembno ozaveščati (predvsem) mlade o varnem in odgovornem vedenju na spletu, kako zaščititi sebe in druge, kako se odzvati v primerih spletnega nasilja ter kako vzpostavljati in ohranjati zdrave odnose na spletu. Poleg osveščanja otrok in mladostnikov je pomembno tudi osveščanje staršev in učiteljev.

Sklad za razvoj NVO je določen v 28. členu Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg). Iz sklada se financirajo javni razpisi, ki so določeni v programu porabe sredstev za posamezno dvoletno obdobje. Program porabe sredstev Sklada za razvoj NVO za leti 2025 in 2026 vključuje javne razpise, ki se izvajajo oz. se bodo izvajali v letih 2025 in 2026 ter javne razpise, katerih objava se načrtuje za leti 2025 in 2026.

Zdravstvena pismenost obsega znanje, motivacijo in kompetence posameznikov za dostopanje do zdravstvenih informacij, njihovo razumevanje, presojo in uporabo za vsakodnevne odločitve, povezane s promocijo zdravja, preventivo in zdravstveno oskrbo. Je temelj za opolnomočenje in aktivno udeležbo posameznikov pri skrbi za lastno zdravje in za njihovo uspešno navigacijo po zdravstvenem sistemu.

Evropsko skupno podjetje za visoko zmogljivo računalništvo (angleško EuroHPC JU – European High Performance Computer Joint Undertaking)

Sklad za vode je namenski proračunski sklad namenjen financiranju strokovnih in razvojnih nalog, gradnji vodne infrastrukture, izvajanju izrednih ukrepov, oskrbi s pitno vodo, varovanju vodnih virov, gradnji in nakupu vodooskrbnih sistemov ter gradnji kanalizacijskih sistemov in nakupu zemljišč.

Drugi švicarski prispevek v višini 1,024 milijarde švicarskih frankov (CHF) je namenjen 13 državam upravičenkam za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik v Evropski uniji. Sporazum med EU in Švico o drugem švicarskem prispevku je bil podpisan 30. junija 2022, kar je omogočilo začetek pogajanj z državami upravičenkami.

Ministrstvo za infrastrukturo je dne 1. 8. 2024 pridobilo evropska kohezijska sredstva 2021-2027 za izvedbo nadgradnje območja Krško v višini 22,81 milijona evrov. V okviru projekta bo nadgrajenih 3,8 kilometrov železniških tirov in 13 železniških kretnic, zgrajena bosta 2 perona ter podhod oz. izvennivojski dostop potnikov na perone, prilagojen za gibalno in funkcionalno ovirane osebe, nadgrajena bo elektro-napajalna postaja Krško, zgrajenih bo 1,27 km protihrupnih ograj, nadgrajene bodo telekomunikacijske in signalno-varnostne naprave ter postajno poslopje.

Ministrstvo za infrastrukturo je dne 7. 1. 2025 pridobilo evropska kohezijska sredstva 2021-2027 za izvedbo nadgradnje območja Sevnica v višini 34,52 milijona evrov. V okviru projekta bodo izvedene naslednje aktivnosti: nadgradnja 4,2 kilometrov železniških tirov in 19 železniških kretnic, gradnja novega podvoza in rekonstrukcija obstoječega mostu, gradnja 2,21 kilometrov protihrupnih ograj, nadgradnja telekomunikacijskih naprav ter prilagoditev signalno-varnostnih naprav, nadgradnja postajnega poslopja ter gradnja 46 parkirišč za zagotavljanje javnega potniškega prometa.

Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet ter kompetenc in na tistih, kjer ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih.

Zakon o zdravstveni dejavnosti je eden ključnih zakonov na področju zdravstva, ki ureja zdravstveno dejavnost in izvajalce zdravstvene dejavnosti ter pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev.

EOSC – Evropski oblak odprte znanosti (angleško EOSC – European Open Science Cloud)

Buzzing Futures je interaktivna razpravna igra, ki spodbuja ustvarjalno razmišljanje o prihodnosti opraševalcev in ekosistemov.