Projekti in programi

Oktober je Mesec prostora – čas, ko v ospredje postavljamo vprašanja o tem, kako načrtujemo, urejamo, uporabljamo in soustvarjamo prostor ter kako ta vpliva na kakovost našega vsakdanjega življenja.

Nova Uredba EU o standardih kakovosti in varnosti za snovi človeškega izvora (Uredba SČI) vzpostavlja enoten evropski okvir za zagotavljanje njihove kakovosti, varnosti, sledljivosti in dostopnosti. Obenem krepi nadzor nad celotno oskrbno verigo ter s tem prispeva k zanesljivi in varni oskrbi s SČI po vsej Evropski uniji.

Osrednji cilj uredbe je okrepiti zaščito darovalcev in prejemnikov snovi človeškega izvora, med katere sodijo kri, tkiva, celice, reproduktivne celice, materino mleko ter druge biološke snovi, ki imajo pomembno vlogo pri zdravljenju, preprečevanju bolezni in varovanju zdravja ljudi.

Od 7. avgusta 2027 bodo morali vsi subjekti, ki izvajajo dejavnosti na področju SČI, izpolnjevati nove zahteve glede registracije, pridobivanja ustreznih dovoljenj ter vzpostavitve in izvajanja sistema vodenja kakovosti.

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport zbira oceno škode v gospodarstvu zaradi neurij z močnim dežjem, vetrom, točo, poplavami in z zemeljskimi plazovi v obdobju od 9. do 11. junija 2026 na območju prizadetih občin Rogatec, Braslovče, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Prebold, Rečica ob Savinji, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Solčava, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Cerklje na Gorenjskem, Kranj, Kamnik, Komenda, Cerkvenjak, Beltinci, Cankova, Ljutomer, Moravske Toplice, Razkrižje, Tišina, Puconci, Šalovci, Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Videm, Zavrč, Žetale, Sv. Andraž v Slovenskih Goricah, Sveti Tomaž, Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Prevalje, Slovenj Gradec, Vodice. Rok za posredovanje ocen škode je 15. julij 2026.

Vremenska ujma v začetku junija 2026 je povzročila katastrofalne posledice na stanovanjskih, poslovnih in kmetijskih objektih ter na infrastrukturi in kmetijskih površinah. Da bi pomagala pospešiti sanacijo nastale škode, Vlada Republike Slovenije sprejema različne ukrepe.

Evropsko partnerstvo za gozdove, gozdarstvo in gozdarski sektor: raziskave in inovacije za trajnostni prehod - European Partnership for FOrests, forestry, and the forest-based sector: REsearch and innovation for a Sustainable Transition (FOREST)

Vlada Republike Slovenije je 5. marca 2026 sprejela Slovensko startup strategijo, ki določa cilje in ukrepe za razvoj startup ekosistema v Sloveniji do leta 2030. Slovenska startup strategija predstavlja okvir za sistematično in dolgoročno podporo razvoju inovativnih zagonskih podjetij ter krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Vlada Republike Slovenije je 5. marca 2026 sprejela Nacionalno strategijo za umetno inteligenco do leta 2030 (NsUI 2030), s katero Slovenija vstopa v novo razvojno obdobje odgovornega, varnega, zaupanja vrednega in suverenega razvoja umetne inteligence.

Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) prispeva k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov, Sklad za notranjo varnost (SNV) pa prispeva k zagotavljanju visoke ravni varnosti v Evropski uniji (EU).

Na podlagi tretjega odstavka 7. člena Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17, 13/18 – ZSInv in 40/23 – ZZrID-A; v nadaljevanju ZPOP-1) je pristojno ministrstvo pripravilo program ukrepov, s katerim se določajo zahteve in merila za dodelitev finančnih spodbud za podjetništvo in inovativnost.

Namen je razvoj novih storitev, s katerimi želimo odgovoriti na spreminjajoče se stanje na področju drog in spreminjajoče se potrebe uporabnikov prepovedanih drog s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih skupinah.

Sodelujemo in podpiramo delovanje nevladnih organizacij, drugih neprofitnih organizacij in javnih zavodov, ki delujejo na področju javnega zdravja in zdravstvenega varstva. Z javnimi razpisi sofinanciramo izvajanje vsebinskih programov, ki uresničujejo cilje, ki izhajajo iz zakonodaje in nacionalnih programov na področju javnega zdravja.

Ob 100-letnici smrti pesnika Srečka Kosovela (1904–1926) je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2026 za Kosovelovo leto. Razglasitev pomeni veliko podporo pri krepitvi prepoznavnosti pesnika Krasa, pa tudi poklon izjemnemu slovenskemu pesniku, ki je pomembno zaznamoval slovensko literarno obdobje 20. stoletja, nadvse aktualen pa ostaja še danes.

S 1. januarjem 2026 je Slovenija že tretjič postala članica Sveta OZN za človekove pravice. Svet OZN za človekove pravice je najpomembnejše telo OZN na področju promocije, krepitve in varstva človekovih pravic po svetu, Slovenija pa pri njegovem delu aktivno sodeluje vse od njegove ustanovitve 2006.

Program javne službe na področju urejanja voda določa ključne naloge in ukrepe za ohranjanje vodnih virov, varstvo pred poplavami ter vzdrževanje vodotokov in priobalnih zemljišč. Vključuje tako gradbene kot negradbene posege, s katerimi zagotavljamo stabilno hidromorfološko stanje voda in zmanjšujemo škodljive vplive naravnih nesreč.

Ob 100-letnici smrti pisateljice Zofke Kveder (1878–1926) je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2026 za leto Zofke Kveder. Z razglasitvijo želimo krepiti spomin na njeno bogato literarno, prevajalsko in uredniško delo, spodbuditi razmislek o vlogi žensk v slovenski zgodovini, sedanjosti in prihodnosti ter poudariti pomen enakopravnosti in kulturnega dialoga, za katerega se je sama neutrudno zavzemala.

Cilj evalvacije je oblikovati utemeljene ugotovitve o doseženih rezultatih, prispevku k digitalnemu prehodu, skladnosti z nacionalnimi in evropskimi strateškimi dokumenti ter pripravljenosti zavodov na dolgoročno vzdrževanje in nadgradnjo uvedenih rešitev.

Socialni sklad za podnebje je nov sklad Evropske unije, ki bo pripomogel k pravičnemu in vključujočemu zelenemu prehodu. Sklad je namenjen podpori ranljivim posameznikom, gospodinjstvom in mikro podjetjem. Slovenija bo iz sklada prejela 358 milijonov evrov, s katerimi bo financirala dostopnejšo trajnostno mobilnost, energetske prenove domov, vključevanje v energetske skupnosti ter svetovanje in podporo ranljivim skupinam.

Projekt ENSOC je evropska pobuda, namenjena vključitvi Slovenije kot sodelujoče članice v konzorcij ENSOC, ki povezuje države članice Evropske unije pri razvoju sodelovalne, interoperabilne in trajnostne čezmejne SOC platforme. Konzorcij ENSOC sestavljajo Avstrija, Luksemburg, Romunija, Nizozemska, Portugalska, Italija in Španija, s tem projektom pa se mu kot polnopravna članica pridružuje tudi Slovenija.

Center za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije že sedem desetletij piše zgodbo o predanem reševanju naše pisne in grafične dediščine. Kot posebna organizacijska enota državnega arhiva deluje od leta 1980. Njegovi začetki pa segajo v leto 1956, ko je zaživel kot oddelek v takratnem Muzeju narodne osvoboditve Ljudske republike Slovenije (danes Muzej novejše zgodovine Slovenije). Prvotno poslanstvo - obnova v vojni poškodovanega papirnega gradiva in pomoč muzejem - se je zaradi velikih potreb hitro razširilo na pomoč arhivom in knjižnicam po vsej državi.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport zbira oceno škode v gospodarstvu zaradi posledic neurja s poplavami in zemeljskimi plazovi 16. in 17. novembra 2025 na območju prizadetih občin Bohinj, Brda, Kanal ob Soči, Tolmin. Rok za posredovanje ocen škode je 23. december 2025.