Mesec prostora 2024 bo letos oktobra potekal enajsto leto zapored. To je mesec, v katerem na svetovni ravni obeležujemo več praznikov posvečenih trajnostnemu urbanemu in prostorskemu razvoju, Svetovni dan Habitata in Svetovni dan arhitekture, 7. oktobra 2024 ter Svetovni dan mest, 31. oktobra 2024.

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost pripravljamo ureditev področja na podlagi na vladi potrjenih izhodišč za pripravo novega Zakona o lastniški zadrugi delavcev.

S projektom Lastovka bomo nadgradili sistem za seznanjanje in opozarjanje državljanov o onesnaženosti zunanjega zraka.

Slovenija bo oktobra 2024 gostila 10. zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, bolj znane kot Vodna konvencija, na zasedanju pa tudi prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije.

Letos obeležujemo 20. obletnico vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo, pomembno prelomnico, ki je močno vplivala na razvoj prometne infrastrukture v državi.

Z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja se v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja določajo način medsebojnega usklajevanja države in občin pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanje razvojnih nalog v razvojni regiji ter ukrepi regionalne politike.

Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države z namenom zavajanja ali manipuliranja s posamezniki in javnim mnenjem.

Cilj projekta Premična e-Dediščina 2023–2025 je razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina (ISPeD).

S projektom SOVIR želimo nadgraditi sistem za učinkovitejše opozarjanje in osveščanje državljanov pred vremensko pogojenimi izrednimi razmerami, ki bodo zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše.

Digitalna preobrazba gospodarstva, družbe in javne uprave je bistvenega pomena za dolgoročni razvoj in konkurenčnost Slovenije. Cilj operacije je omogočiti državljanom, podjetjem, raziskovalnim organizacijam in javnim organom uporabo pametnih digitalnih javnih storitev za poslovanje z državo.

Namen Stičišča za oblikovanje politik je omogočiti razvoj novih in celovitih rešitev na področju politik in ukrepov v javnem sektorju preko sodelovanja in eksperimentiranja s široko raznovrstnimi skupinami ljudi. Želimo podpreti procese odločanja na način, ki vključuje raznolike deležnike, kot so nevladne organizacije, skupnosti, strokovnjaki, univerze, raziskovalni centri in podjetja.

Mladoletniki brez spremstva so ciljna skupina tujcev, ki je izredno ranljiva in potrebuje posebno, dodatno podporo. Njihov sprejem ter posledično nastanitev in oskrba morata biti zelo specializirana in dodatno okrepljena. Namen projekta je tako izvedba sistemske ureditve nastanitve in oskrbe mladoletnikov brez spremstva, ki je bila sprejeta v letu 2023.

S Strategijo razvoja nevladnih organizacij in Strategijo razvoja prostovoljstva za obdobje 2024 – 2029 (v nadaljnjem besedilu: strategiji) Vlada opredeljuje in določa ukrepe, ki bodo prispevali k temu, da bodo nevladne in prostovoljske organizacije, kot eden izmed ključnih gradnikov civilne družbe, prispevale k uresničevanju načel pluralnosti in demokracije v družbi.

General in pesnik Rudolf Maister Vojanov, obranitelj slovenske severne meje, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku in umrl 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku. Leta 2024 tako zaznamujemo 150. obletnico njegovega rojstva in 90. obletnico njegove smrti.
Vlada Republike Slovenije se spominu na generala Maistra in v čast njegovim izjemnim zaslugam za slovenski narod poklanja z razglasitvijo leta 2024 za leto generala Rudolfa Maistra. Leta 2024 bodo potekali številni projekti in prireditve, ki jih bo zaokrožila glavna proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, 23. novembra.
Na tej strani vas bomo obveščali o aktualnih dogodkih, s katerimi bomo zaznamovali leto generala Rudolfa Maistra.

Slovenija je skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. To je bila peta in največja ter najbolje pripravljena širitev Evropske unije v njeni dosedanji zgodovini.

Cilj projekta je strateško pomembna nadgradnja cestne infrastrukture v Sloveniji.
Za projekt v vrednosti 13,9 milijona evrov bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval slabih 7 milijonov evrov.

Namen projekta "Razvoj usklajenega modelskega sistema vodne bilance za porečje reke Donave" (Danube Water Balance) je vzpostavitev enotnega modela vodne bilance za celotno porečje Donave. Skupni model bo pripomogel k izboljšanju skupnega, čezmejnega in medsektorskega upravljanja voda v porečju reke Donave.

Republika Slovenija od 1. januarja do 31. decembra 2024 predseduje Strategiji EU za alpsko regijo (EUSALP). Strategija je bila sprejeta leta 2015, vsako leto pa ji predseduje ena od sedmih sodelujočih držav.

Danes na vsakem koraku slišimo besedni zvezi "zeleni prehod" in "trajnostni razvoj", vendar hkrati ugotavljamo, da se razumevanje pojmov "zeleno", "ozelenitev" in "trajnostno" lahko zelo razlikuje. V Sloveniji predstavljata osnovno izhodišče za razumevanje "zelenega prehoda" in "trajnostnega razvoja" nedvomno temeljna mednarodna akta na tem področju, ki sta zavezujoča tudi za Slovenijo: Evropski zeleni dogovor in Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki sta med seboj povezana, vendar ima vsak svoje cilje.

Dolgotrajno oskrbo ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki v središče obravnave postavlja posameznika in posameznico, cilja na ohranjanje njihove samostojnosti in zagotavlja oskrbo po meri. Jedro vizije dolgotrajne oskrbe je krepiti mrežo storitev v skupnosti, ki bo vsem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, omogočila, da čim dlje ostanejo v domačem okolju. Hkrati pa je cilj reforme tistim, ki institucionalno varstvo potrebujejo, zagotoviti, da bo zanje to tudi bolj finančno dostopno in dosegljivo.