Skoči do osrednje vsebine

Projekti in programi

Prilagodite izpis
Ponastavi
  • V teku

    Vzpostavitev podatkovnega skladišča in sistema poslovne analitike – Skrinja 2.0

    Bogastvo Informacij!

    Preudarne odločitve na podlagi podatkov? Da, vsekakor!

  • Zaključen

    SI EESSI

    Ministrstvo za javno upravo je partner v nacionalnem konzorciju petih projektnih partnerjev, ki je v okviru CEF mehanizma prijavil projekt »Slovenian implementation of Electronic Exchange of Social Security Information – SI EESSI«.

  • V teku

    SEMPER

    Ministrstvo za javno upravo je partner v mednarodnem konzorciju štirih projektnih partnerjev iz Avstrije, Španije, Nizozemske in Slovenije, ki je v okviru CEF mehanizma prijavil projekt »SEMPER – Cross-border Semantic Interoperability of power and mandates«.

  • V teku

    Interoperabilnostni skupni gradniki za elektronsko izmenjavo podatkov

    Za preprosto izmenjavo podatkov.
    Državljani in podjetja upravičeno pričakujejo, da državne institucije delujejo učinkovito in si izmenjujejo podatke na varen in zanesljiv način.

  • V teku

    Evropska prestolnica kulture 2025

    Naziv evropske prestolnice kulture je odlična priložnost, da mesta spremenijo svojo podobo, se umestijo na svetovni zemljevid, privabijo več turistov in ponovno razmislijo o svojem razvoju s pomočjo kulture.

  • Zaključen

    Evropska kartica ugodnosti za invalide

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v letu 2016 in 2017 izvajalo projekt EU kartice ugodnosti za invalide, ki ga je razpisala Evropska komisija. Pri projektu EU kartica ugodnosti za invalide je MDDSZ sodeloval skupaj s parterjem Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) in Ministrstvom za javno upravo (MJU) ter z njimi povezanimi Upravnimi enotami v Sloveniji (UE), saj slednje kartico po zaključku projektu izdajajo upravičencem.

  • Zaključen

    Razvoj in administracija geografskega informacijskega sistema (GIS portal)

    Državni portal prostorskih podatkov in aplikacij – GIS portal predstavlja enotno vstopno točko do prostorskih podatkov, storitev in aplikacij, s katerimi razpolagajo državne institucije.

  • V teku

    Retrace

    Krožno gospodarstvo je relativno nova paradigma, ki izhaja iz spoznanja, da je linearni gospodarski model preživet in da na planetu s končnimi viri neskončna raba surovin ni mogoča. Bistvo novega modela je, da izdelki, komponente in surovine skozi čas ohranjajo svojo uporabno in finančno vrednost. Prehod v krožno gospodarstvo lahko v prihodnosti ustvari številna delovna mesta, hkrati pa ohranja vedno redkejše vire, zmanjšuje vpliv njihove rabe na okolje ter odpadnim proizvodom daje novo vrednost. Gre za enega od pomembnejših modelov, ki zahteva vso našo pozornost.

  • V teku

    Uvajanje sistemov vodenja kakovosti v organe javne uprave – model CAF

    S sprejetjem Strategije razvoja javne uprave 2015 – 2020 smo se na področju kakovosti zavezali, da bomo sisteme kakovosti izboljšali, uporabo orodij za nadzor kakovosti pa sistematično razširili na vse organe javne uprave. Prav tako smo se zavezali vzpostaviti boljši pregled nad vpeljavo sistemov vodenja kakovosti po organih državne uprave.

  • V teku

    Oblikovanje novega Nacionalnega programa za kulturo 2020–2027

    Ministrstvo za kulturo pripravlja ključni strateški dokument, ki bo opredelil razvoj kulture in umetnosti. Osrednji vodili pri nastajanju novega Nacionalnega programa za kulturo 2020–2027 sta transparentnost in vključenost vseh deležnikov.

  • V teku

    Innova-FI

    Evropski svet je marca 2000 izpostavil potrebo po povečanju vlaganja v inovacije, učinkovitejšim izvajanjem politik za spodbujanje inovacij ter boljših upravljanjem z javnimi sredstvi. S tem namenom je Evropska komisija začela dajati velik poudarek na finančnih instrumentih in finančnem inženiringu kot orodju za doseganje opisanih ciljev znotraj kohezijske politike. Prav tako je Evropska komisija ugotovila, da lahko ustrezni finančni instrumenti spodbudijo in mobilizirajo tako javne kot zasebne investicije in na ta način odpravljajo in korigirajo slabosti trga. Hkrati pa so se različni finančni mehanizmi (npr. garancije, tvegani kapital, množično financiranje idr.) izkazali za uspešna in ustrezna orodja za mala in srednja ter zagonska podjetja, da so se izognili t. i. dolinam smrti (valley of death) in prerasla v trajnostna, na inovacijah in razvoju temelječa podjetja.

    Innova-FI želi narediti pregled obstoječih finančnih instrumentov, ki so namenjeni financiranju inovacij v malih in srednjih podjetjih ter predlagati izboljšave politik oblikovanja tovrstnih instrumentov.

  • Zaključen

    S3-4AlpClusters

    V več kot 120 regijah in državah članicah Evropske unije (EU) so se po letu 2014 oblikovale regionalne in nacionalne strategije pametne specializacije (S3) in sicer s ciljem spodbujanja na inovacijah in raziskavah temelječega gospodarskega razvoja, kakor tudi učinkovitejšega in uspešnejšega koriščenja sredstev za raziskave, razvoj in inovacije z naslova Evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Z oblikovanjem S3 so regije in države članice EU v sodelovanju z inovacijskimi deležniki (na primer dinamičnimi podjetji, institucijami znanja, ipd.) opredelile tista (nišna) področja, kjer imajo kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in kamor bodo v nadaljnje osredotočale svoja razvojna vlaganja. Le to pa bo omogočilo preplet in dopolnjevanje kapacitet, kompetenc in znanja med različnimi regijami in državami EU ter tako učinkovitejše pozicioniranje regionalnih inovacijskih deležnikov na globalnih trgih.

  • Vladna strategija na področju migracij

    Strategija, ki temelji na medresorskem povezovanju, migracije obravnava na večplasten, celovit in dolgoročen način ter v ospredje postavlja boljše razumevanje vseh vidikov migracij in izboljšanje ukrepov za njihovo upravljanje.

  • Zaključen

    Pilotni projekt vzpostavitve enotnega sistema ključnih merljivih ciljev in kazalnikov

    V Strategijo razvoja javne uprave 2015–2020 smo kot enega ključnih ciljev na področju vodenja kakovosti zapisali uvedbo sistema merljivih ciljev in kazalnikov, ki je pomemben del interaktivnega in celovitega upravljanja uspešnosti. Vzpostavili smo pilotni projekt, na podlagi njegovih izkušenj in rezultatov pa bomo sistem prenesli tudi na druge organe javne uprave.

  • Dogovori za razvoj regij

    Dogovor za razvoj regij - DRR je nov inštrument regionalne politike po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in je dvostranski izvedbeni akt, s katerim uresničujemo Regionalni razvojni program - RRP tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir v regiji ter viri financiranja.

  • V teku

    Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev

    Ključni namen projekta je zagotoviti celovito, multidisciplinarno obravnavo otrok s posebnimi potrebami ter podporo otrokovemu razvoju in izboljšanje kvalitete življenja družine otroka s posebnimi potrebami. Poleg tega je namen tudi spodbuditi učinkovito, hitrejše in bolj fleksibilno nudenje celostne zgodnje pomoči družini in otroku s posebnimi potrebami.

  • V teku

    Dobrodelni projekt: Furs smo ljudje

    Z internim projektom želimo pokazati, da smo sodelavci na Finančni upravi RS v prvi vrsti samo ljudje . Ljudje, ki delamo, živimo in dihamo z okolico. Ljudje, ki znamo stopiti skupaj in pomagati. Tokrat izven okvirjev naših vsakodnevnih nalog in dejavnosti. Tokrat le, kot posamezniki v imenu enega državnega organa.

  • V teku

    Vzpostavitev Centra RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah na morju

    Cilj predmetne operacije je vzpostaviti Center RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah in tako izboljšati varnost na morju in posodobiti sistem nadzora plovbe na morju. V okviru vzpostavitve navedenega centra bo nameščena nova oprema, ki bo skupaj z organizacijo službe nadzora ladijskega prometa prispevala k znatnemu znižanju verjetnosti nastanka izrednega dogodka vse do 75%. Pojavnost tovrstnih dogodkov se bo z obstoječih 20 let podaljšala na obdobje 80 let.

  • V teku

    Izvajanje Strategije razvoja Slovenije 2030

    Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

  • V teku

    Uresničevanje Agende 2030

    Slovenija skrbi za skladnost državnih dokumentov razvojnega načrtovanja z razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij. Med njimi je tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jih sprejeli svetovni voditelji na zgodovinskem vrhu Združenih narodov septembra 2015. V okviru teh ciljev, ki veljajo za vse, si države prizadevajo odpraviti vse oblike revščine, se spopasti z neenakostjo in se bojevati proti podnebnim spremembam, pri čemer ne bo nihče zapostavljen.

Iskalnik