Ministrstvo za javno upravo je partner v mednarodnem konzorciju desetih projektnih partnerjev iz petih evropskih držav (Španija, Združeno kraljestvo, Italija, Norveška, Slovenija). Mednarodni konzorcij je v Okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (Horizon 2020) prijavil projekt »Nabavljamo za vas« v trajanju 36 mesecev, ki je pridobil nepovratna sredstva v deležu 100 % iz programa Obzorje 2020. Dva projektna partnerja sta iz Slovenije, poleg ministrstva je projektni partner tudi Inštitut Jožefa Stefana.

Opravljanje različnih storitev prek spleta postaja del našega vsakdana, ko urejamo različne formalnosti kot državljani in podjetja, bodisi z javno upravo bodisi z zasebnim sektorjem, pri čemer je zagotovo najbolj razširjeno e-bančništvo. Ob tem pa je ključno, da se ob takem načinu poslovanja počutimo varne, da je varovana naša zasebnost, naša identiteta in naši osebni podatki.

Na Ministrstvu za javno upravo smo za uresničitev ciljev Strategije razvoja javne uprave 2015 – 2020 pričeli z izvedbo operacije Učinkovito upravljanje zaposlenih (UUZ), kamor je bil umeščen tudi projekt Vzpostavitev kompetenčnega modela (VKM).

Bogastvo Informacij!
Preudarne odločitve na podlagi podatkov? Da, vsekakor!

Ministrstvo za javno upravo je partner v nacionalnem konzorciju petih projektnih partnerjev, ki je v okviru CEF mehanizma prijavil projekt »Slovenian implementation of Electronic Exchange of Social Security Information – SI EESSI«.

Ministrstvo za javno upravo je partner v mednarodnem konzorciju štirih projektnih partnerjev iz Avstrije, Španije, Nizozemske in Slovenije, ki je v okviru CEF mehanizma prijavil projekt »SEMPER – Cross-border Semantic Interoperability of power and mandates«.

Za preprosto izmenjavo podatkov.
Državljani in podjetja upravičeno pričakujejo, da državne institucije delujejo učinkovito in si izmenjujejo podatke na varen in zanesljiv način.

Naziv evropske prestolnice kulture je odlična priložnost, da mesta spremenijo svojo podobo, se umestijo na svetovni zemljevid, privabijo več turistov in ponovno razmislijo o svojem razvoju s pomočjo kulture.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v letu 2016 in 2017 izvajalo projekt EU kartice ugodnosti za invalide, ki ga je razpisala Evropska komisija. Pri projektu EU kartica ugodnosti za invalide je MDDSZ sodeloval skupaj s parterjem Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) in Ministrstvom za javno upravo (MJU) ter z njimi povezanimi Upravnimi enotami v Sloveniji (UE), saj slednje kartico po zaključku projektu izdajajo upravičencem.

Državni portal prostorskih podatkov in aplikacij – GIS portal predstavlja enotno vstopno točko do prostorskih podatkov, storitev in aplikacij, s katerimi razpolagajo državne institucije.

Krožno gospodarstvo je relativno nova paradigma, ki izhaja iz spoznanja, da je linearni gospodarski model preživet in da na planetu s končnimi viri neskončna raba surovin ni mogoča. Bistvo novega modela je, da izdelki, komponente in surovine skozi čas ohranjajo svojo uporabno in finančno vrednost. Prehod v krožno gospodarstvo lahko v prihodnosti ustvari številna delovna mesta, hkrati pa ohranja vedno redkejše vire, zmanjšuje vpliv njihove rabe na okolje ter odpadnim proizvodom daje novo vrednost. Gre za enega od pomembnejših modelov, ki zahteva vso našo pozornost.

S sprejetjem Strategije razvoja javne uprave 2015 – 2020 smo se na področju kakovosti zavezali, da bomo sisteme kakovosti izboljšali, uporabo orodij za nadzor kakovosti pa sistematično razširili na vse organe javne uprave. Prav tako smo se zavezali vzpostaviti boljši pregled nad vpeljavo sistemov vodenja kakovosti po organih državne uprave.

Ministrstvo za kulturo pripravlja ključni strateški dokument, ki bo opredelil razvoj kulture in umetnosti. Osrednji vodili pri nastajanju novega Nacionalnega programa za kulturo 2020–2027 sta transparentnost in vključenost vseh deležnikov.

Evropski svet je marca 2000 izpostavil potrebo po povečanju vlaganja v inovacije, učinkovitejšim izvajanjem politik za spodbujanje inovacij ter boljših upravljanjem z javnimi sredstvi. S tem namenom je Evropska komisija začela dajati velik poudarek na finančnih instrumentih in finančnem inženiringu kot orodju za doseganje opisanih ciljev znotraj kohezijske politike. Prav tako je Evropska komisija ugotovila, da lahko ustrezni finančni instrumenti spodbudijo in mobilizirajo tako javne kot zasebne investicije in na ta način odpravljajo in korigirajo slabosti trga. Hkrati pa so se različni finančni mehanizmi (npr. garancije, tvegani kapital, množično financiranje idr.) izkazali za uspešna in ustrezna orodja za mala in srednja ter zagonska podjetja, da so se izognili t. i. dolinam smrti (valley of death) in prerasla v trajnostna, na inovacijah in razvoju temelječa podjetja.

Innova-FI želi narediti pregled obstoječih finančnih instrumentov, ki so namenjeni financiranju inovacij v malih in srednjih podjetjih ter predlagati izboljšave politik oblikovanja tovrstnih instrumentov.

V več kot 120 regijah in državah članicah Evropske unije (EU) so se po letu 2014 oblikovale regionalne in nacionalne strategije pametne specializacije (S3) in sicer s ciljem spodbujanja na inovacijah in raziskavah temelječega gospodarskega razvoja, kakor tudi učinkovitejšega in uspešnejšega koriščenja sredstev za raziskave, razvoj in inovacije z naslova Evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Z oblikovanjem S3 so regije in države članice EU v sodelovanju z inovacijskimi deležniki (na primer dinamičnimi podjetji, institucijami znanja, ipd.) opredelile tista (nišna) področja, kjer imajo kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in kamor bodo v nadaljnje osredotočale svoja razvojna vlaganja. Le to pa bo omogočilo preplet in dopolnjevanje kapacitet, kompetenc in znanja med različnimi regijami in državami EU ter tako učinkovitejše pozicioniranje regionalnih inovacijskih deležnikov na globalnih trgih.

Strategija, ki temelji na medresorskem povezovanju, migracije obravnava na večplasten, celovit in dolgoročen način ter v ospredje postavlja boljše razumevanje vseh vidikov migracij in izboljšanje ukrepov za njihovo upravljanje.

V Strategijo razvoja javne uprave 2015–2020 smo kot enega ključnih ciljev na področju vodenja kakovosti zapisali uvedbo sistema merljivih ciljev in kazalnikov, ki je pomemben del interaktivnega in celovitega upravljanja uspešnosti. Vzpostavili smo pilotni projekt, na podlagi njegovih izkušenj in rezultatov pa bomo sistem prenesli tudi na druge organe javne uprave.

Dogovor za razvoj regij - DRR je nov inštrument regionalne politike po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in je dvostranski izvedbeni akt, s katerim uresničujemo Regionalni razvojni program - RRP tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir v regiji ter viri financiranja.

Ključni namen projekta je zagotoviti celovito, multidisciplinarno obravnavo otrok s posebnimi potrebami ter podporo otrokovemu razvoju in izboljšanje kvalitete življenja družine otroka s posebnimi potrebami. Poleg tega je namen tudi spodbuditi učinkovito, hitrejše in bolj fleksibilno nudenje celostne zgodnje pomoči družini in otroku s posebnimi potrebami.

Z internim projektom želimo pokazati, da smo sodelavci na Finančni upravi RS v prvi vrsti samo ljudje . Ljudje, ki delamo, živimo in dihamo z okolico. Ljudje, ki znamo stopiti skupaj in pomagati. Tokrat izven okvirjev naših vsakodnevnih nalog in dejavnosti. Tokrat le, kot posamezniki v imenu enega državnega organa.