Med najopaznejšimi dosežki v preteklih dveh desetletjih so posodobitve in izboljšave:

• železniška infrastruktura –Posodobljenih je 253 km železniških prog, kar je omogočilo večjo učinkovitost in varnost železniškega prometa. Leta 2021 pa smo začeli z gradnjo največjega železniškega projekta v Sloveniji, drugega tira Divača-Koper, s katerim bomo do zaključka v letu 2025 pridobili 27 km novih prog.
• cestna infrastruktura – Investicije v cestno omrežje so prinesle izjemne rezultate, saj je bilo zgrajenih 93 km novih avtocestnih odsekov, ki so povečali hitrost in varnost cestnega prometa. Poleg tega je bilo zgrajenih 11 km novih državnih cest ter 25 km posodobljenih cest in obnovljenih 10 mostov na državnem cestnem omrežju, kar je izboljšalo dostopnost in prometno varnost po vsej državi.
• kolesarska infrastruktura – Povečanje trajnostnih načinov prevoza je postalo ključno v zadnjih letih, zato je bilo zgrajenih 319 km novih kolesarskih povezav, ki so spodbudile kolesarjenje kot alternativno obliko prevoza in izboljšale kakovost življenja.
• pomorska infrastruktura - V tem času je bila izvedena poglobitev vplovnega kanala v bazen in bazena I koprskega pristanišča na -15m, kar je omogočilo večjo sprejemljivost ladijskih zabojnikov in večjo konkurenčnost pristanišča. Poleg tega je bil vzpostavljen Center RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah na morju, kar je prispevalo k boljši varnosti in učinkovitosti pomorskega prometa. Dodatno so bila zgrajena nova varna in varovana parkirišča za tovorna vozila, ki obsegajo 203 parkirnih mest, kar je prispevalo k izboljšanju logističnih zmogljivosti in prometne varnosti.

Železniška infrastruktura

• Posodobitev železniške proge Pragersko-Ormož-Projekt A;
• daljinsko upravljanje sistema stabilnih naprav električne vleke na slovenskem železniškem omrežju;
• modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper: etapi A in B, etapa D;
• rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš za hitrosti do 160 km/h - faza I;
• rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš za hitrosti do 160 km/h - faza II: modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah;
• uvedba sistema GSM-R na slovenskem železniškem omrežju;
• nadgradnja železniške proge Dolga Gora-Poljčane, 22;
• nadgradnja železniške proge Slovenska Bistrica-Pragersko;
• nadgrajena javna železniška infrastruktura s sistemom ETCS (European Train Control System) nivoja 1, ki omogoča interoperabilno odvijanje železniškega prometa na celotnem koridorju D v Sloveniji, v skupni dolžini 412 km javnih železniških prog (eno in dvotirnih) ali 333,5 km ekvivalentne dvotirne proge; 
• nadgradnja obstoječega tira Maribor-Šentilj-d.m.;
• nadgradnja in posodobitev postaje Pragersko in železniškega vozlišča;
• gradnja 2. tira Divača-Koper – Ukrep 3 (T8, V1, V2);
• varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke;
• nadgradnja žel. proge Poljčane-Slovenska Bistrica;
• izvlečni tir – Ukinitev ozkega grla pri Bivju na progi Divača-Koper;
• nadgradnja žel. proge Zidani Most-Celje;
• nadgrajena javna železniška infrastruktura s sistemom ETCS nivoja 1, ki omogoča interoperabilno odvijanje železniškega prometa na odseku Dobova-Zidani Most-Šentilj v dolžini 51 km;
• gradnja 2. tira Divača-Koper – dostopne ceste, deviacija žel. proge pred Divačo, viadukt Glinščica, ukrep 2 (T1-T7).

Cestna infrastruktura

Avtocestna infrastruktura

• Gradnja avtocestnega odseka Smednik-Krška vas;
• Izgradnja avtocestnega odseka Vrba-Peračica;
• Gradnja avtoceste A2; Bič-Hrastje: etapa Pluska-Ponikve;
• Gradnja avtoceste A2; Bič-Hrastje: etapa Ponikve-Hrastje;
• Gradnja avtoceste A5; Beltinci-Pince: etapa Beltinci-Lendava;
• Gradnja avtoceste A4; Slivnica-Gruškovje: Slivnica-Draženci;
• Gradnja protihrupnih ograj na posameznih avtocestnih odsekih;
• Rekonstrukcija posameznih avtocestnih odsekov za povečanje prometne varnosti;
• Gradnja avtocestnega odseka A4: Slivnica–Gruškovje: Draženci–MMP Gruškovje.

Državne ceste

• 24,62 km posodobljenih cest in obnovljenih 10 mostov na državnem cestnem omrežju;
• 11,33 km novih državnih cest.

Kolesarska infrastruktura

• Izgradnja kolesarske povezave Rogaška Slatina - Podčetrtek - Bistrica ob Sotli, odsek Podčetrtek – Imeno;
• Ureditev kolesarskega prometa na trasi daljinske poti Gozd Martuljek – Jesenice;
• Kolesarska povezava Brezovica-Vrhnika-Logatec - (pododsek 3);
• Kolesarska povezava Jesenice – Lesce – Bled (pododseki 1,3 in 5);
• Daljinska kolesarska povezava št. 910800 Pot prijateljstva in zdravja POREČANKA (PARENZANA) – (pododsek skozi Škofije, pododsek Brv za kolesarje in pešce čez stari rokav Dragonje v Mlinih);
• Kolesarska povezava Miren – Vrtojba – Nova Gorica – Kanal (odsek Solkan – Plave);
• Izgradnja kolesarske povezave Rogaška Slatina – Podčetrtek – Bistrica ob Sotli; Odseki 1, 2, 3;
• Kolesarska povezava Brezovica – Vrhnika –Logatec: Pododsek Brezovica – Log (pododsek1);
• Izgradnja kolesarske povezave Rogaška Slatina – Podčetrtek – Bistrica ob Sotli; Odsek 4;
• Kolesarska povezava Celje-Laško (etapa I: Celje - Tremerje);
• Ureditev glavne kolesarske povezave G4 Kalce - Modrej, odsek Idrija - Mokraška vas;
• Kolesarske povezave Radovljice z zalednimi naselji;
• Kolesarske poti z javno razsvetljavo in drugo infrastrukturo;
• Ureditev kolesarske poti od mesta Litija do naselja Pogonik;
• Izgradnja hodnika in kolesarske steze Cerknica – Dolenje Jezero;
• Južna kolesarska povezava v občini Beltinci in Črenšovci;
• Kolesarska povezava Krško – Sotelsko – Brestanica;
• Gradnja kolesarskih povezav na območju občine Ivančna Gorica za zagotavljanje trajnostne mobilnosti;
• Kolesarska povezava ob R2-420 Brežice-Dobova;
• Rekonstrukcija in razširitev Letališke ceste v 4-pasovnico med Bratislavsko cesto in vzhodno obvoznico vključno z ureditvijo peš in kolesarskih površin;
• Kolesarska povezava Kamnik – Godič;
• Kolesarska povezava med naselji in sosednjimi občinami ob državni cesti R2-438/1307 od naselja Črnci do naselja Vratja Vas - 1. faza in zveznost;
• Ureditev kolesarskih poti in pločnikov ob rekonstrukciji Ptujske ceste v Miklavžu na Dravskem polju;
• Kolesarska povezava Železniki-Selca;
• Ureditev kolesarskih povezav v občini Kočevje;
• Regionalna kolesarska povezava Kamnik - Mengeš - Trzin - Ljubljana;
• Kolesarske poti Gornja Radgona, 1. faza;
• Kolesarska pot Postojna-Hruševje-Grobišče-Zagon;
• Kolesarska povezava ob R2-419 Brežice-Krška vas in Brežice-Čatež ob Savi;
• Kolesarska steza Lendava-Velika Polana-Črenšovci;
• Kolesarska povezava šolskega centra ter industrijske cone Muta z naselji Muta, Vuzenica in Gortina;
• Kolesarsko omrežje Turnišče-Dobrovnik-Lendava;
• Izgradnja kolesarske povezave Lendava – Dobrovnik – Kobilje;
• Ureditev kolesarske infrastrukture v občini Naklo v okviru vzpostavitve kolesarske trase »Kranj-Naklo-Zadraga«;
• Izgradnja kolesarske povezave in obnova ceste Ajdovščina - Lokavec;
• Kolesarska povezava Kokrica-Brdo;
• Dravska kolesarska povezava v območju Občine Radlje ob Dravi in Občine Podvelka, odsek Vas-Brezno;
• Kolesarska povezava med Prevaljami in Mežico, odsek Prevalje-Poljana;
• Kolesarska pot Medvode - Pirniče - Vikrče;
• Izgradnja kolesarske povezave D7 Robič-Kobarid-Most na Soči-Nova Gorica-Komen-Divača-Ilirska Bistrica-Jelšane, odsek Tolmin-Modrej;
• Regionalna kolesarska povezava Trebnje - Mirna - Mokronog;
• Kolesarske povezave mesta Grosuplje z zalednimi naselji;
• Regionalna kolesarska povezava Novo mesto - Straža;
• Izvedba kolesarskih površin v Trbovljah;
• Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju odsek 2 Ptuj – Juršinci;
• Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju odsek3: Ptuj-Markovci-Gorišnica;
• Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti na relaciji Trate - Lenart - Ptuj: Destrnik - Ptuj;
• Regionalna kolesarska povezava Črnomelj - Kanižarica;
• Kolesarska povezava Radelj od Dravi z naseljem Vas;
• Kolesarska pot Kungota-Maribor;
• Kolesarska povezava Škofja Loka - Virmaše;
• Kolesarska povezava Borovnica - Breg;
• Državno kolesarsko omrežje goriške razvojne regije – Ureditev državne kolesarske povezave na območju občine Bovec - 1., 2., 3. pododsek v 1;
• Kolesarska povezava Vuzenice z Muto;
• Kolesarska povezava Krško-Kostanjevica na Krki;
• Regijske kolesarske povezave na Krasu – Projekt GEOMOB;
• Regionalna kolesarska povezava v Občini Domžale;
• Kolesarska steza Zagorje - Orehovica;
• Kolesarske povezave ORP Slovenske Gorice: Lenart-Benedikt;
• Kolesarske povezave ORP Slovenske Gorice: Lenart-Sveta Ana-Trate;
• Kolesarske povezave ORP Slovenske Gorice: Lenart-Cerkvenjak-Trnovska vas;
• Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske Gorice: Jarenina - Lenart – Zg. Senarska;
• Kolesarska povezava Bled - Bohinjska Bistrica;
• Ureditev glavne kolesarske povezave R28 z navezavami - Odsek 4 Spodnji Gabernik;
• Ureditev regionalne kolesarske povezave »Barjansko kolesarsko omrežje« na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec;
• Državno kolesarsko omrežje Goriške razvojne regije - Kolesarska povezava Nova Gorica-(Italija)-Vipolže-Dobrovo;
• Rekonstrukcija ceste Spodnja Idrija s kolesarsko stezo;
• Kolesarska povezava Celje - Štore - Šentjur;
• Kolesarska povezava med Dravogradom in Ravnami na Koroškem, odseka Dravograd-Otiški Vrh in Ravne na Koroškem-Kotlje;
• Kolesarska povezava Huda luknja med Velenjem in Mislinjo;
• Kolesarska povezava Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje, odsek Dobrna (Vinska Gora)-Velenje;
• Kolesarska povezava Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje, odsek Šoštanj-Mozirje;
• Barjansko kolesarsko omrežje: Občina Vrhnika - 1. faza;
• Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju, odsek 1: Ptuj – Hajdina – Kidričevo - Majšperk;
• Prometna ureditev Črnovaške ceste in Ižanske ceste;
• Kolesarske poti Žalec - Rogatec.

Pomorska infrastruktura

• Investicije v operativne obale (podaljšanje prvega pomola v koprskem tovornem pristanišču, podaljšanje in rekonstrukcija operativne obale kontejnerskega terminala, gradnja novih železniških tirov, izgradnja novega namenskega priveza v bazenu III za potrebe avtomobilskega in RORO terminala), s čimer so se povečale pristaniške zmogljivosti in sprejem večjih kontejnerskih ladij);
• Izgradnja novega cestnega tovornega vhoda v pristanišče (vhod Bertoki);
• Poglobitev vplovnega kanala in bazena I v koprskem tovornem pristanišču iz -11,4m na -15m ter s tem povečanje zmogljivosti pretovora v bazenu I;
• Vzpostavitev Centra RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah na morju;
• Novo varno in varovano parkirišče za tovorna vozila, ki obsega 203 parkirna mesta po EU standardih na območju pristanišča Koper, ki je znotraj TEN-T jedrnega pristanišča.