Projekti in programi

Oktobra, ki je že tradicionalno mesec požarne varnosti, Uprava RS za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev ter Slovensko združenje za požarno varstvo pripravimo dejavnosti ozaveščanja prebivalcev o pomenu požarne varnosti.

Širitev nacionalne etalonske baze na področju veličine »dolžina« ter razvoj fizikalnih in tehnoloških osnov za zagotovitev sledljivosti laserskih interferometrov s frekvenco v infrardečem področju na enoto meter.

Projekt ENDURANCE izhaja iz kritične potrebe po okrepitvi odpornosti evropskih bistvenih storitev proti potencialnim motnjam, pri čemer presega zgolj osredotočenost na osnovne kritične dobrine.

Ministrstvo za infrastrukturo je pridobilo evropska sredstva za projekt Nadgradnja železniške postaje Ljubljana – Sklop B in C. Kohezijski sklad bo za izvedbo prispeval 174,86 milijona evrov evropskih sredstev.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je na osnovi sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje št. 844-21/2024-33 - DGZR z dne 6. 8. 2024, na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) in Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode zadolženo za pripravo ocene škode zaradi posledic močnih neurij s plazovi in poplavami 27. in 28. julija 2024 v gospodarstvu na področju prizadetih občin.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je na osnovi sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje št. 844-20/2024-38-DGZR z dne 31. 7. 2024 in dopolnilnega sklepa št. 844-20/2024-44-DGZR z dne 10. 8. 2024, na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) in Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode zadolženo za pripravo ocene škode zaradi posledic močnih neurij s plazovi in poplavami 19. in 20. julija 2024 v gospodarstvu na področju prizadetih občin.

Z migracijami se srečuje večina držav po svetu, tudi Slovenija. Za nekatere je Slovenija tranzitna, za druge pa ciljna država. Skupine priseljencev so različne, vsi pa potrebujejo informacije, svetovanje in pomoč za lažje in hitrejše vključevanja v naše okolje. Z vzpostavitvijo uporabniku prijaznega informacijskega in medkulturnega središča ter novim spletnim mestom se bo okrepilo informiranje in svetovanje ter krepilo možnosti medsebojnega spoznavanja kultur, strpnosti in medkulturnega dialoga.

S projektom "Povezovanje digitalnega satelitskega opazovanja z ekološkim stanjem za boljše razumevanje z vodo povezanega prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj v alpski regiji" (DiMark) želimo nadgraditi vrednotenje ekološkega stanja jezer in zadrževalnikov z uporabo novih metod zaznavanja primarnih proizvajalcev na osnovi sladkovodnih markerjev s pomočjo daljinskega opazovanja Zemlje.

Projekt Mehanizem za zaščito občutljivih jadranskih območij, angleško Adriatic Sensitive Area Protection – mechanism - ASAP, je namenjen izboljšanju zaščite Jadranskega morja ob nenamernem onesnaženju, kot posledici pomorske nesreče.

Projekt CRACoWi združuje 14 partnerjev iz 4 evropskih držav z namenom poenostavitve skladnosti s predpisi o kibernetski varnosti za podjetja po vsej Evropi. Cilj projekta je razvoj inovativnih orodij, ki bodo malim in srednje velikim podjetjem (MSP), proizvajalcem in distributerjem pomagala izpolnjevati zahteve Akta o kibernetski odpornosti (CRA) ter okrepiti digitalno varnost v Evropi.

Namen projekta je opredelitev in prilagoditev procesov digitalne prometne infrastrukture (DTI – digital transport infrastructure), za zagotovitev popolne vključitve C ITS v vsakodnevne postopke upravljanja prometa. Prehod na DTI bo prinesel tudi dodano vrednost, saj bo neposredno izboljšal kakovost tradicionalnih storitev ITS.

Namen projekta je povečati zmogljivost in interoperabilnost železniške proge Ljubljana–Divača z uvedbo sodobnih signalnovarnostnih naprav in razdelitvijo proge na več blokov. S tem se bo omogočilo bistveno večje število vlakov, večja varnost ter zanesljivejši in učinkovitejši tovorni in potniški promet. Projekt prispeva k preusmerjanju prometa s cest na železnice ter k okoljskim in gospodarskim ciljem EU.

Projekt se odziva na demografske spremembe z vzpostavljanjem novega modela interdisciplinarnega sodelovanja, ki temelji na preventivnem delovanju in povezuje različne sektorje, vključno z zdravstvom, socialnim varstvom, lokalnim okoljem ter nevladnimi organizacijami.

Namen projekta je povečati zmogljivost, varnost in interoperabilnost železniške proge Ljubljana–Divača z uvedbo sodobnih elektronskih signalnovarnostnih naprav. Projekt odpravlja obstoječa ozka grla, omogoča bistveno večje število vlakov, zlasti v tovornem prometu, ter prispeva k učinkovitejšemu in varnejšemu delovanju proge v skladu z zahtevami jedrnega omrežja TEN-T.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvom za finance pripravilo Zakon o lastniški zadrugi delavcev, ki predstavlja zakonodajni okvir za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega in širokega modela solastništva zaposlenih.

Izboljšanje informiranosti javnosti in podpora oblikovanju politik za čistejši zrak ter bolj zdravo življenjsko okolje so glavni nameni projekta Lastovka, zato nadgrajujemo obstoječi sistem spremljanja kakovosti zunanjega zraka in vzpostavljamo učinkovito opozarjanje prebivalcev o njegovi onesnaženosti.

Na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026 (Uradni list RS, št. 106/23) Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v letih 2024, 2025 in 2026 sofinancira nakup električnih mestnih, zložljivih in tovornih koles z namenom spodbujanja posameznikov k spremembi potovalnih navad na krajših dnevnih poteh, v smeri zamenjave prevoznega sredstva in posledično zmanjšanju emisij onesnaževanja zunanjega zraka in hrupa ter izboljšanja splošnega zdravstvenega stanja ljudi.

Slovenija je med 23. in 25. oktobrom 2024 gostila 10. zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, bolj znane kot Vodna konvencija, in s tem prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije.

Letos obeležujemo 20. obletnico vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo, pomembno prelomnico, ki je močno vplivala na razvoj prometne infrastrukture v državi.

Strategija prilagajanja podnebnim spremembam je temeljni dokument za pripravo politik in usmeritev za prilaganje podnebnim spremembam. Strategija prilagajanja določa usmeritve za zmanjševanje ranljivosti in povečanje odpornosti naravnih in družbenih sistemov na trenutne in pričakovane vplive podnebnih sprememb.