Projekti in programi

Drugi Švicarski prispevek je finančni instrument, ki se izvaja v obdobju 2019–2029 in je namenjen trinajstim državam članicam Evropske unije za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik znotraj unije. Od skupno 1,102 milijarde švicarskih frankov je v okviru drugega Švicarskega prispevka Republiki Sloveniji namenjenih 16 milijonov švicarskih frankov.

Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Namen projekta je predvsem doseči izboljšanje kvalitete ter varnosti bivanja v Azilnem domu. Ob povečanem številu migrantov in tudi posledično povečanem številu zaposlitev v zadnjem času smo ugotavljali, da so potrebne določene investicije v prostore, ki so potrebni za nastanitev in tudi za delovanje Azilnega doma.

Slovenija je med 5. in 8. decembrom 2023 gostila 23. Zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije COP23 (angleško Conference of Parties – COP) in s tem prevzela dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja.

Slovenija je 21. oktobra 2023 uvedla začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko.

Na ministrstvu v sodelovanju s centri za socialno delo in nevladnim sektorjem izvajamo akcijo osveščanja o nasilju nad ženskami in v družini. S ciljem izboljšati zakonodajo in vplivati na širši odnos družbe do nasilja nad ženskami in v družini, bomo do konca leta v sodelovanju z različnimi akterji izvajali številne aktivnosti.

Uprava za zaščito in reševanje, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, Slovenskim združenjem za požarno varstvo ter Zavodom za gozdove Slovenije, vodi projekt Oktober – mesec požarne varnosti. V tem obdobju se posvečamo ozaveščanju prebivalcev o ključnem pomenu požarne varnosti, tokrat s poudarkom na preprečevanju požarov v naravi.

S projektom "Danosti in rešitve za izboljšanje zadrževalne sposobnosti krajine v evropskih porečjih za večjo odpornost skupnosti na hidrometeorološke ekstremne dogodke" (SpongeScapes) želimo povečati podnebno odpornost na ekstremne hidrometeorološke dogodke, ki vključujejo tako suše kot poplave, kar bi zagotovili s izboljšanjem sposobnosti porečij oziroma krajine za zadrževanje vode.

Ohranjanje in obnavljanje poplavnih gozdnih habitatov ob rekah Mura-Drava-Donava
Preserving and restoring floodplain forest habitats along the Mura-Drava-Danube rivers

Preprečevanje in obvladovanje negativnih vplivov okrasnih invazivnih tujerodnih vrst rastlin na ogrožene evropsko pomembne habitatne tipe in vrste

Projekt digitalnega izobraževanja za pomorsko komunikacijo, Digital Education for Maritime Communication (v angleškem jeziku), z akronimom DigiMar, bo s pomočjo izvedbe eksperimenta digitalnega poučevanja namenjen izboljšanju varnosti pomorske plovbe.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je sofinanciralo projekt z naslovom »Raziskava kongresnih gostov, njihovih navad in potrošnje v Sloveniji«, ki je bil izbran v okviru Ciljnega raziskovalnega programa CRP 2023 pri Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije podpisalo pogodbo o storitvah svetovanja pri uporabi digitalnih javnih storitev.

Namen EUSAIR Facility Point je podpora izvajanju Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Dam Za Dom je humanitarni projekt za zbiranje pomoči za sodelavke in sodelavce ministrstva, Policije in Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve, ki so bili prizadeti v poplavah.

Narava v Sloveniji je med najbogatejšimi v Evropski uniji. Območja Natura 2000 pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države, kar nas po deležu ozemlja uvršča na prvo mesto v Evropski uniji. Narava v Sloveniji je sicer v nekoliko boljšem stanju, kot je povprečje v EU. Se pa kljub varstvu ogroženost nekaterih vrst in naravnih okolij povečuje – podoben trend beležijo tudi v drugih državah EU.

Prosilcem za mednarodno in začasno zaščito ter osebam s priznano mednarodno in začasno zaščito bomo nudili podporo psihiatra. V primeru izjemnih osebnih okoliščin prosilcev za mednarodno zaščito se bo zanje financirala nastanitev v drugo primerno institucijo.

Solidarnostni sklad Evropske unije (v nadaljevanju: SSEU) omogoča Evropski uniji, da v primeru hude naravne nesreče nudi finančno pomoč prizadeti državi članici, državi pristopnici ali regiji. Pomoč iz SSEU je dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, ki dopolnjujejo javne izdatke države prejemnice in so namenjena financiranju ukrepov za odpravo škode.

Vlada se je hitro odzvala in sprejela ukrepe za odpravljanje posledic poplav, ki so v začetku avgusta 2023 v večjem delu Slovenije povzročile katastrofalno razdejanje. Celovita obnova bo dolgotrajna, vključevala bo ukrepe za sanacijo in nadgradnjo infrastrukture ter oblike nadaljnje pomoči prizadetim.

Med prosilci, ki so za mednarodno zaščito zaprosili v Republiki Sloveniji, so tudi posamezniki, ki se lahko zaradi različnih razlogov odločijo za vrnitev v domovino. Ta vrnitev mora biti zanje varna in pri tem jim lahko v primerih, da nimajo lastnih sredstev, s katerimi bi plačali prevoz domov, pomoč nudi Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Po tem, ko Ministrstvo za notranje zadeve ustavi azilni postopek, se uredi vse potrebno za vrnitev teh posameznikov v matično državo.