Z vse večjo vlogo družbenih platform in razvojem umetne inteligence se možnosti širjenja dezinformacij bliskovito povečujejo. Dezinformacije imajo največji učinek v časih kriz, negotovosti in splošnega nezadovoljstva, ker delujejo na čustveni ravni in vplivajo na mnenje in odločitve ljudi. Njihov namen je ustvariti zmedo, vzbuditi jezo, strah, škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav. Problem širjenja lažnih informacij je najizrazitejši v kriznih razmerah, kakršna je bila pandemija novega koronavirusa.

Dezinformacije se uporabljajo za pretirano poudarjanje razlik v javnih polemikah ali celo za vplivanje na politične procese. Predstavljajo grožnjo demokracijam, saj je njihov namen spodkopavati zaupanje v državne institucije in medije, s tem pa načeti zaupanje v demokracijo, saj ovirajo sposobnost ljudi, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij.

Terminologija

Dezinformacije so dokazljivo lažne ali zavajajoče informacije, ki so ustvarjene, predstavljene in razširjene z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in ki lahko povzročijo javno škodo.

Med dezinformacije ne sodijo:

• zavajajoče oglaševanje,
• napake pri poročanju,
• satira in parodija,
• jasno označene mnenjske novice in komentarji.

Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) predstavlja poskus vmešavanja iz tujine na javno mnenje neke države z lažnimi informacijami. V tem primeru tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali izven ozemlja matične države.

FIMI predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti in sodijo med hibridne grožnje. Hibridne grožnje so kombinacija dejavnosti, ki jih državni in nedržavni akterji izvajajo na usklajen način, pogosto z združevanjem konvencionalnih in nekonvencionalnih metod, pri čemer razmere ne dosežejo praga za uradno razglasitev vojne. Cilj ni le povzročitev neposredne škode in izkoriščanje ranljivosti, temveč tudi destabilizacija družbe in ustvarjanje nejasnosti za oviranje sprejemanja odločitev. Ustvarijo lahko kompleksne varnostne izzive, zato zahtevajo celovit pristop k obrambi in obvladovanju.

Globoki ponaredek

Globoki ponaredek (angleško deepfake) pomeni tehnologijo, ki omogoča izdelavo, in je hkrati rezultat izdelave prepričljivih, a povsem izmišljenih slik ali posnetkov z dogodkov, ki se niso nikoli zgodili.

Angleški izraz deepfake je zloženka iz poglobljeno učenje (angleško deep learning) in lažno (angleško fake). Gre za tehnologijo, ki se je na spletu začela pojavljati leta 2017 in se naglo razvija ter je odgovor 21. stoletja na Photoshop. Tehnologija globokih ponaredkov omogoča manipulacijo slik in posnetkov do te mere, da jo je s prostim očesom skoraj nemogoče odkriti.

Tehnologija globokih ponaredkov omogoča vsakemu izmed nas, da na osnovi združevanja izbranih posnetkov ustvari sliko ali videoposnetek, na katerem neka oseba govori in počne stvari, ki jih sicer nikoli ne bi izrekla ali naredila. Pri tem potrebujemo le malce zmogljivejši osebni računalnik.

Oglejte si primer, kako resnični so videti globoki ponaredki (v nastavitvah lahko jezik nastavite na slovenščino), ter kako lahko prepoznate globoke ponaredke (v angleščini).

Kako lahko globoki ponaredki vplivajo na ljudi

V današnji družbi velika večina ljudi pridobiva informacije o svetu in oblikuje mnenja na podlagi vsebine s spleta. Zato lahko vsakdo, ki je sposoben ustvariti globoke ponaredke, objavi napačne informacije in vpliva na množice, da bi se obnašali na način, ki bi podpiral in poganjal njihove osebne načrte ali namene. Dezinformacije, ki temeljijo na globokih ponaredkih, lahko povzročijo veliko škodo žrtvi (posamezniku, instituciji ali organizacij, državi) v manjšem, srednjem ali velikem obsegu.

V manjšem in srednjem obsegu bi lahko z lažnimi videoposnetki, ki bi domnevno prikazovali znanca ali sorodnika, ki prosi za veliko vsoto denarja za pomoč v sili, iz nič hudega slutečih žrtev prevare izvabljali denar. Velika večina deepfake slik in videoposnetkov zlorablja slike žensk, da bi jih javno ponižali in diskreditirali, in slike otrok za širjenje otroške pornografije.

V velikem obsegu bi lahko z lažnimi videoposnetki svetovnih voditeljev, ki podajajo izmišljene trditve, povzročili nerede, nasilje in celo vojno.

Kako prepoznati globoke ponaredke?

Pojav slik in videoposnetkov, ustvarjenih s tehnologijo deepfake še ne pomeni, da ne smete zaupati nobeni sliki ali videoposnetku. Zavedati se je treba, da se bo deepfake tehnologija v naslednjih nekaj letih zelo verjetno še bolj razvila in razširila. Zaradi tega je potrebno biti pri iskanju informacij na spletu pozoren in kritičen do slik in posnetkov, ki na primer od vas zahtevajo, da na neki naslov pošljete denar ali posredujete osebne podatke, do razgaljenih posnetkov oseb, ki jih poznate, ali do posnetkov, na katerih znane osebe podajajo nenavadne in nezaslišane trditve.

Kako se dezinformacijam zoperstavlja EU

Evropska unija se bori proti širjenju dezinformacij, da bi zaščitila svoje vrednote in demokracijo.

Akcijski načrt za evropsko demokracijo (angleško European Democracy Action Plan - EDAP) je bil sprejet leta 2020. Osredotoča se na tri področja:

• zaščito integritete volitev in spodbujanje demokratičnega sodelovanja,
• krepitev svobode medijev in medijskega pluralizma,
• zoperstavljanje dezinformacijam.

Razvija smernice za obveznosti in odgovornost spletnih platform v boju proti dezinformacijam.

Akcijski načrt za boj proti dezinformacijam (v angleščini), angleško Action Plan on disinformation, je namenjen krepitvi zmogljivosti in sodelovanja EU v boju proti dezinformacijam.

Zakon o digitalnih storitvah (angleško Digital Service Act - DSA) ureja delovanje spletnih posrednikov in platform, kot so spletne tržnice, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, trgovine z aplikacijami ter spletne platforme za potovanja in nastanitve. Glavni namen akta je preprečiti nezakonite in škodljive dejavnosti na spletu ter širjenje dezinformacij. Zagotavlja varnost uporabnikov, varuje temeljne pravice ter oblikuje pravično in odprto okolje spletnih platform.

Zakon o svobodi medijev (Media Freedom Act) uvaja nova pravila, ki bodo bolje ščitila uredniško neodvisnost in pluralnost medijev, zagotavljala preglednost in pravičnost ter omogočala boljše sodelovanje medijskih organov prek novega Evropskega odbora za medijske storitve. Zakon vključuje doslej najobsežnejše zaščitne ukrepe, da lahko novinarji svobodno in varno opravljajo svoje delo. Ta novi sklop pravil bo javnim in zasebnim medijem omogočil tudi lažje čezmejno delovanje na notranjem trgu EU brez neupravičenega pritiska in ob upoštevanju digitalne preobrazbe medijskega prostora.

Zakon o umetni inteligenci definira celovit okvir za urejanje umetne inteligence (UI) v EU. Njegov cilj je zagotoviti varnost proizvodov in storitev, ki vključujejo UI, spoštovanje obstoječe zakonodaje, zagotoviti pravno varnost in predvidljivost, okrepiti upravljanje, učinkovito izvrševanje in nadzor ter omogočiti razvoj enotnega trga za zakonite, varne in zaupanja vredne rešitve UI.

Kodeks ravnanja glede dezinformacij iz leta 2018 (angleško Code of Practice on Disinformation - COP) je bil prvi primer na svetu, ko se je industrija prostovoljno dogovorila o samoregulativnih standardih za boj proti dezinformacijam.

Okrepljeni kodeks ravnanja na področju dezinformacij je bil podpisan 16. junija 2022 in ima 44 podpisnic (med drugim Google, Meta, Microsoft, TikTok, Vimeo, Adobe).