Novice

V novi epizodi GOVSI podkasta je naš gost ameriški strokovnjak za medijsko zakonodajo Michael M. Epstein, ki opozarja na vpliv dezinformacij na demokracijo, zlasti pred volitvami.

Po ukrajinskih napadih z droni na ruski baltski pristanišči Ust-Luga in Primorsk so prokremeljski informacijski kanali hitro preusmerili pozornost stran od povzročene škode. Obe pristanišči sta ključni izvozniški vozlišči za rusko nafto in naftne derivate, zato se napadi ujemajo s širšo ukrajinsko strategijo ciljanja infrastrukture, ki podpira rusko vojno gospodarstvo.

Na 23. PRO PR konferenci v Podgorici je direktorica Urada vlade za komuniciranje (UKOM) Petra Bezjak Cirman predstavila slovensko kampanjo: Ustavimo dezinformacije: preBERI, preMISLI, PREVERI, za katero je Ukom prejel prestižno strokovno priznanje na področju odnosov z javnostmi – nagrado Prizma 2024.

Preden se poglobimo v četrto poročilo Evropske službe za zunanje delovanje (angleško European External Action Service - EEAS) o grožnjah tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI), si najprej oglejmo prokremeljske narative, zaznane v preteklem tednu.

Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) se je razvilo v zgoščen in medsebojno povezan ekosistem akterjev, infrastruktur in narativov, ki delujejo na digitalnih platformah in v geopolitičnih kontekstih.

Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM) je pripravil interaktivni preizkus znanja z naslovom Prepoznavanje dezinformacij in tehnik manipuliranja z vsebinami, s katerim želi javnost spodbuditi k razmisleku o tem, kako nastajajo zavajajoče informacije in kako jih lahko prepoznamo.

Sporočila Kremlja so se zelo hitro preusmerila na Bližnji vzhod in Iran. Ključni cilj je bil povezati Ukrajino s tem konfliktom. Dezinformacijske narative so med drugim vključevale poskuse povezovanja protestov na Majdanu leta 2014 s širšo regionalno nestabilnostjo ter trditve, da bi lahko Ukrajina uprizorila »provokacijo«, da bi ponovno pritegnila mednarodno pozornost.

Ta teden je Ruska zunanja obveščevalna služba ponovno obudila stare trditve, da evropske države načrtujejo, da bi Ukrajini predale jedrsko orožje.

Po različnih medijih so zaokrožile dezinformacije, da predsednik vlade dr. Robert Golob med evakuacijo slovenskih državljanov z Bližnjega vzhoda ni bil v domovini.

Novica, ki so jo povzemali nekateri hrvaški in slovenski mediji, da naj bi letalu z evakuiranimi slovenskimi državljani na poti iz Omana v domovino pot prekrižal ameriški vojaški dron, ne drži.

V zadnjem tednu so prokremeljski mediji, povezani z dezinformacijskimi dejavnostmi, blatili ukrajinske športnike na olimpijskih igrah, razglašali, da Francija drsi v avtoritarnost, in skušali preusmeriti pozornost s poročila o zastrupitvi Navalnega s sklicevanjem na Epsteinove dosjeje. In to je bil šele začetek. Poglejmo podrobneje.

Pet ponavljajočih se lažnih narativov, ki jih Kremelj uporablja za opravičevanje in izkrivljanje svoje vojne proti Ukrajini.

Državna volilna komisija (DVK) se intenzivno pripravlja na parlamentarne volitve, ki bodo 22. marca 2026. Za nemoteno izvedbo volitev je predvideno sodelovanje približno 20.000 ljudi na skoraj 3000 voliščih po vsej Sloveniji, kar predstavlja največjo civilno akcijo v državi.

Kremelj za nepodaljšanje pogodbe Novi START krivi druge. A Moskva je že dolgo pred njenim koncem igrala pomembno vlogo pri njenem spodkopavanju.

Zasegi naftnih tankerjev, ki se izogibajo sankcijam, so sprožili nov val dezinformacij iz Kremlja.

Številne nedavne globalne ocene tveganj se zbližujejo v jasnem sporočilu: tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI), dezinformacije in zavajajoče informacije so postale sistemska grožnja demokracijam po vsem svetu.

Ruski napadi na energetske objekte pozimi so bili zasnovani z namenom, da bi Ukrajino z mrazom prisilili v pokorščino. Ruski dezinformacijski narativi te napade opravičujejo in zanje krivijo ukrajinsko vodstvo.

Leta 2026 rusko gospodarstvo še ni v upadu, vendar je v resnih težavah. Rast, ki jo poganja vojna, izgublja zagon, sankcije se zaostrujejo, finančne rezerve se krčijo, negotovost pa vse bolj zaznamuje vsakdanje življenje. Kar je nekaj časa delovalo kot odpornost, se izkazuje za krhko, saj se gospodarski stroški vojne širijo onkraj bojišča.

Prizemljena letala, obstali tovornjaki in poostren nadzor na mejah — Belorusija, usklajena z Moskvo, uporablja balone za tihotapljenje in taktike pritiska, da preizkuša varnost Litve ter odpornost Evropske unije.

Od izbruha ruske obsežne agresije proti Ukrajini je Moskva očitno okrepila svoj boj za tako imenovano »resnično zgodovino«. Kremelj na novo piše šolske učbenike, da bi promoviral mite o ruski nepremagljivosti in Putinovi popolni nadvladi.