Zanikanje Buče v Generalni skupščini ZN ter nacistični narativi za opravičevanje napadov na Ukrajino
Ključni dogodki:
- Rusija je Generalno skupščino Združenih narodov uporabila, da je zahtevala »ustrezno preiskavo« pokola v Buči, čeprav obsežna neodvisna dokumentacija in preiskave potrjujejo ruske vojne zločine. Rusija informacijski prostor še naprej preplavlja z medsebojno nasprotujočimi si narativi zanikanja.
- Proruski mediji lažno trdijo, da Ukrajina sama oblikuje seznam žrtev v Buči, in Ukrajino obtožujejo trgovine z otroki, pri tem pa zamolčijo dokumentirane ruske deportacije ukrajinskih otrok ter naloge za prijetje, ki jih je Mednarodno kazensko sodišče izdalo zoper ruske uradnike, vpletene v ta dejanja.
- Ruski narativi Ukrajino neutemeljeno prikazujejo kot državo, povezano z nacizmom, ter širijo psevdoznanstvene trditve, s katerimi opravičujejo vojaške napade na civilno infrastrukturo. Obenem za dejanja in grozodejstva, ki jih je zagrešila Rusija, dosledno krivdo pripisujejo Ukrajini.
Pregled preteklega tedna
Narativi tega tedna kažejo, kako Kremelj uporablja že dobro znane taktike FIMI pri odzivanju na nove dogodke. Namesto ustvarjanja povsem novih zgodb proruski akterji reciklirajo uveljavljene narative in jih prilagajajo aktualnim dogodkom. Ponovno zanikanje pokola v Buči je še posebej jasen primer tega. Kljub obsežni dokumentaciji in neodvisnim preiskavam Rusija informacijski prostor še naprej zasipa z različnimi, pogosto med seboj protislovnimi razlagami.
Buča ostaja tudi ena izmed tem, ki so na družbenih omrežjih najpogosteje deležne usklajenega širjenja proruskih sporočil. Ruski računi ob vsaki omembi pokola agresivno promovirajo zanikanje, izkrivljanje dejstev in alternativne razlage. Lavrovova uporaba Generalne skupščine Združenih narodov za oživljanje teh trditev razkriva še eno ponavljajočo se taktiko: zavračanje mednarodnih institucij, kadar so njihove ugotovitve neprikladne, in izpostavljanje njihove avtoritete, kadar to ustreza kremeljskim narativom.
Enak vzorec prelaganja krivde se pojavlja pri narativih o ukrajinskih otrocih in vztrajnem mitu o »nacistični Ukrajini«. Trditve o domnevni trgovini z ukrajinskimi otroki preusmerjajo pozornost od dokumentiranih deportacij ukrajinskih otrok v Rusijo, medtem ko obtožbe o nacizmu služijo za opravičevanje ruskih napadov na civilno infrastrukturo. Skupaj ti primeri kažejo izjemno dosleden pristop: zanikati ali preusmeriti odgovornost za ruska dejanja, Ukrajino obtožiti podobnega ali še hujšega ravnanja ter ob vsaki novi priložnosti ponovno uporabiti že uveljavljene narative.
Glavni FIMI narativi, ki se širijo
»Oblasti v Kijevu ponarejajo seznam žrtev v Buči, kjer je šlo za cinično uprizorjen dogodek, ki sta ga organizirala Ukrajina in Zahod.«
Dezinformacijski mediji trdijo, da je poboje civilistov v Buči organiziral Kijev ob podpori Nata ter da naj bi bila večina žrtev, navedenih na spominskem obeležju v Buči, v resnici ukrajinskih borcev.
Takšne in številne druge med seboj protislovne trditve (zakaj bi Ukrajina v prvih dneh ruske invazije organizirala poboj lastnih borcev?) ruski FIMI kanali ponavljajo že od razkritja pokola v Buči marca 2022. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov jim je na Generalni skupščini ZN znova dal vidno mesto ter ponovno izpostavil skoraj vse uveljavljene narative o Buči, od neposrednega zanikanja in forenzičnih argumentov do teorij zarote. Ironično je, da proruski mediji ZN pogosto označujejo za neučinkovito institucijo, ki »počasi umira«, hkrati pa se sklicujejo na njeno avtoriteto, ko zahtevajo »ustrezno preiskavo« dogodkov v Buči.
Pokol v Buči in grozodejstva, ki jih je ruska vojska zagrešila v drugih krajih in vaseh v okolici Kijeva, so bili obsežno dokumentirani in predmet številnih neodvisnih preiskav številnih medijskih hiš in preiskovalnih organov. Prav zato je nadaljnje zanikanje za Kremelj še posebej pomembno - ne le na mednarodnem prizorišču. Občutljivost te teme je očitna tudi v Rusiji, kjer so bili posamezniki zaradi javnega govorjenja o grozodejstvih v Buči obsojeni na dolge zaporne kazni na podlagi zakonodaje o širjenju domnevno »lažnih informacij« o ruski vojski.
Ponavljajoče zanikanje in preplavljanje informacijskega prostora z več medsebojno nasprotujočimi si razlagami istega dogodka sta klasični taktiki FIMI.
To neresnično trditev je širil Sputnik Gruzijs, lokalna različica ruskega državnega FIMI medija.
»Ukrajina prikriva lastno trgovino z otroki, hkrati pa zahteva njihovo vrnitev.«
Proruski viri trdijo, da ukrajinske oblasti otroke iz vojnih območij preprodajajo v Evropo za spolno izkoriščanje ali kot darovalce organov na črnem trgu.
Ta narativ služi preusmerjanju pozornosti od dokumentiranih ugrabitev ukrajinskih otrok, ki jih izvaja Rusija, in od vloge ruskih oblasti pri teh dejanjih. Mednarodno kazensko sodišče je izdalo naloga za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske komisarke za otrokove pravice Marije Lvove-Belove zaradi domnevne odgovornosti za nezakonite deportacije in premestitve ukrajinskih otrok.
Ruski FIMI mediji so te trditve ponovno obudili med obsežnim poročanjem o zasedanju Generalne skupščine ZN, ki je sprejela resolucijo o Ukrajini. V njej je med drugim pozvala k vrnitvi ukrajinskih otrok, ki jih je Rusija premestila ali deportirala.
Prelaganje krivde je ena ključnih značilnosti FIMI sporočanja.
To neresnično trditev je širil The Other Ukraine, ruski FIMI medij.
»Ukrajinska akademija znanosti je vključena v z nacizmom povezane raziskave in druge psevdoznanstvene dejavnosti.«
Ta neresnična trditev se je pojavila v povezavi z ruskim napadom na Kijev 28. septembra, v katerem je bila močno poškodovana stavba Ukrajinske akademije znanosti.
Akademija je sodobna znanstvena ustanova, zato trditve, da izvaja psevdoznanstvene raziskave ali da jo je mogoče primerjati z organizacijami SS, kot je Ahnenerbe, niso resnične. Obtoževanje Ukrajine nacizma je eden najbolj vztrajnih proruskih narativov, ta primer pa kaže, kako hitro je mogoče to oznako pripisati praktično katerikoli temi. Tokrat je uporabljena za obtoževanje Ukrajine na splošno in Akademije znanosti posebej, da naj bi omogočili vojno, čeprav je bila Rusija tista, ki je anektirala Krim, poslala vojsko v Donbas in leta 2022 sprožila obsežno invazijo.
Medtem ruski napadi še naprej ciljajo na civilne objekte v Kijevu, tovrstne skrajno neverjetne trditve pa uporabljajo za opravičevanje teh dejanj. Ponovno gre za dobro znano taktiko FIMI: obračanje krivde.
To neresnično trditev je izrekel Dmitrij Astrahan, ruski vojni dopisnik proruskega medija Izvestija, ki je sodeloval tudi z RT in je od avgusta 2025 pod ukrajinskimi sankcijami.
Ne pustite se zavesti.
Avtor: EUvsDisinfo | 5. oktober 2026
Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.