Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Pregled dezinformacij: Kako Kremelj opravičuje zločine proti človečnosti

Prokremeljske dezinformacije zanikajo dokumentirane ruske napade na civiliste, omalovažujejo vojne zločine ter zlorabljajo izkrivljene pripovedi o drugi svetovni vojni za upravičevanje agresije proti Ukrajini. Hkrati Nato prikazujejo kot grožnjo Rusiji in širijo izmišljene trditve o neizbežnem napadu na Kaliningrad.

S prelaganjem krivde, izmišljanjem groženj in predstavljanjem Moskve kot zaščitnice Evrope želijo te kampanje legitimizirati rusko vojno ter spodbujati eskalacijo.

Pregled preteklega tedna

Prokremeljske kampanje tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) so za upravičevanje ruske vojne proti Ukrajini širile štiri osrednje narative: da Rusija civilno infrastrukturo napada le kot povračilni ukrep; da naj bi Moskva po nedavnih napadih v okolici Kijeva opustila svojo domnevno zadržanost; da so ruski napadi na ukrajinske podatkovne centre del »boja proti nacizmu« v Evropi; ter da Nato pripravlja ofenzivo ali blokado Kaliningrada.

Te trditve prezrejo obsežne dokaze o ruskih napadih na civiliste in civilno infrastrukturo kot tudi dokumentirane vojne zločine. Izkrivljajo tudi kronologijo in vzroke vojne. S prelaganjem odgovornosti na Ukrajino, zanikanjem ruske odgovornosti in zlorabo močno izkrivljenih narativov o drugi svetovni vojni skušajo prokremeljski akterji legitimizirati rusko agresijo ter prikazati Moskvo kot žrtev in zaščitnico Evrope.

Ključni FIMI narativi, ki se širijo

»Ruska vojska je vedno dosledno spoštovala vojno pravo in nikoli ni prva namerno napadala civilno infrastrukturo.«

Ob stopnjevanju ruskih napadov na Ukrajino z droni in raketami so dezinformacijski mediji povzeli trditev Vladimirja Putina, da ruske sile nikoli niso prve napadle ukrajinske civilne infrastrukture.

Ruski napadi na ukrajinske civilne objekte so številni in dobro dokumentirani ter segajo v obdobje preden je Ukrajina razvila brezpilotnike dolgega dosega, ki lahko zadenejo cilje v Rusiji. Marca 2022 je Rusija bombardirala dramsko gledališče v Mariupolju, kjer so se civilisti, med njimi tudi otroci, skrivali pred napadi. Mesec pozneje je v napadu na železniško postajo v Kramatorsku, kjer so se ljudje zbirali za evakuacijo, umrlo 60 ljudi. Junija 2022 je ruska raketa zadela nakupovalno središče v Kremenčuku, umrlo je 21 civilistov. Leta 2023 je raketni napad na stanovanjski blok v Dnipru zahteval 46 življenj. Julija 2024 je neposreden raketni napad delno uničil otroško bolnišnico Ohmatdit v Kijevu, pri čemer sta umrli dve osebi, več kot 50 pa jih je bilo ranjenih. Dolgotrajna kampanja napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo vključuje na stotine napadov, izvedenih v več letih, in se je začela precej pred ukrajinskimi napadi na rusko infrastrukturo.

Rusija svoje napade redno predstavlja kot »povračilne ukrepe«, pri tem pa zanemarja kronologijo: obsežno invazijo na Ukrajino je sprožila leta 2022, leta 2014 pa je podprla separatistične sile na vzhodu države. Ne preseneča, da so tudi ta dejanja naknadno prikazovali kot odgovor na domnevne zahodne provokacije.

Prelaganje krivde z agresorja na žrtev je ena osrednjih značilnosti prokremeljskega FIMI.

To neresnično trditev je izrekel Vladimir Putin, širili pa so jo številni uradni ter prokremeljski mediji in komunikacijski kanali.

»Kijev v smogu po ruskih povračilnih napadih na vojaške cilje; civilistom se ne prizanaša več.«

Prokremeljski viri trdijo, da je Rusija Ukrajino v preteklosti »obravnavala prizanesljivo«, vendar so ukrajinski napadi na rusko infrastrukturo Moskvo prisilili k opustitvi teh domnevnih samoomejitev.

Trditev se je pojavila po ruskih napadih na energetske objekte v Kijevu in njegovi okolici v noči na 30. september 2026. Čeprav poskušajo prokremeljski avtorji najnovejšo zračno kampanjo prikazati kot nekaj novega, gre dejansko za nadaljevanje vzorca napadov na civilno infrastrukturo, ki ga spremljamo vse od začetka obsežne invazije. Neodvisna poročila hkrati dokazujejo, da Rusija nikoli ni »prizanašala civilistom« v Ukrajini. Obstajajo številni dokazi o namernem obstreljevanju civilistov, tudi otrok, z brezpilotniki v Hersonu, pa tudi o pobojih in mučenju civilistov v Buči ter drugih območjih, ki jih Kremelj označuje kot »osvobojena«.

Zanikanje vojnih zločinov je pogosta taktika prokremeljskega FIMI.

To neresnično trditev je izrekel Andrej Medvedjev, vodilni sodelavec družbe VGTRK, ruske državne radiotelevizijske skupine, ki velja za enega ključnih kanalov širjenja kremeljske propagande.

»Rusko bombardiranje ukrajinskih podatkovnih centrov je del reševanja Evrope pred nacizmom.«

FIMI mediji trdijo, da bodo okrepljeni ruski napadi z raketami in droni na Ukrajino hitreje končali vojno in omejili širjenje »nacistične kuge« po Evropi.

Kremelj rusko agresijo proti Ukrajini že od začetka invazije predstavlja kot »boj proti nacizmu« in s tem izmišljenim izgovorom prikriva dejstvo, da vojna nima legitimnega opravičila. Zdaj FIMI mediji to trditev še stopnjujejo: ustvarjajo podobo izmišljene grožnje širjenja nacizma po Evropi in Rusijo predstavljajo kot domnevno rešiteljico celine.

Moskva že dolgo uporablja zgodovinske reference za upravičevanje sodobnih političnih odločitev, pri čemer svoje nasprotnike pogosto označuje za »naciste«. Instrumentalizacija zgodovine je stalnica prokremeljskega FIMI.

To neresnično trditev je objavil Sputnik, ruski državni propagandni medij pod nadzorom oblasti.

»Nato vadi ofenzivne scenarije in blokado Kaliningrada.«

Ruski uradniki in FIMI mediji so okrepili trditve, da Zahod pripravlja ali invazijo ali blokado Kaliningrada, ruske eksklave, obdane s članicami Nata. Rusija je celo poudarila, da bi bila v takšnem scenariju pripravljena uporabiti jedrsko orožje.

Ta narativ temelji na dobro znani podobi »agresivnega Nata«, ki ga Kremelj že leta prikazuje bodisi kot akterja, ki pripravlja napad na Rusijo, ali ki proti njej že vodi posredno vojno prek Ukrajine. Prokremeljska propaganda ne vidi težave v uporabi obeh, med seboj nasprotujočih si različic, temveč uporablja tisto, ki ji v danem trenutku najbolj ustreza. V zadnjih mesecih so se trditve o grožnji Kaliningradu okrepile hkrati z Natovimi vojaškimi vajami v baltski regiji.

V resnici je Kaliningrad močno militariziran in ima pomembno vlogo pri podpori ruskim hibridnim operacijam. Litovske oblasti navajajo, da je Rusija v regiji v zadnjem letu povečala število anten za motenje signalov GPS s treh na 36, kar omogoča motnje v civilnem zračnem prometu nad Baltskim morjem, Skandinavijo in velikim delom Poljske. To je en primer groženj, na katere se mora Nato pripraviti. Krepitev regionalne obrambe pa ne pomeni priprave na ofenzivo proti Rusiji.

To neresnično trditev je objavil Sputnik, ruski državni propagandni medij pod nadzorom oblasti.

Ne pustite se zavesti.

Avtor: EUvsDisinfo | 9. oktober 2026

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.