Mir pod pogoji Moskve: dezinformacije pred pogovori v Abu Dabiju

10. in 11. novembra sta Rusija in Ukrajina v Abu Dabiju pod pokroviteljstvom ZDA vodili mirovne pogovore. Pred srečanjem je Kremelj zatrjeval, da je iskreno pripravljen na pogajanja, hkrati pa je njegov aparat za tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) pred začetkom pogovorov deloval s polno paro in skušal vplivati na njihov potek, še preden so se sploh začeli. S prikazovanjem Evrope kot ovire za mir, prizadevanji za njeno izključitev iz pogajalskega procesa ter predstavljanjem zahtev Moskve kot nekaj, o čemer se ne pogaja, je Rusija poskušala oslabiti položaj Ukrajine in Evrope ter povečati obseg koncesij, ki bi jih lahko iztržila. Za Kremelj dezinformacije niso zgolj komentarji o mirovnem procesu. So del njegove pogajalske strategije.

Varnost Evrope brez Evrope

Pred mirovnimi pogajanji v Abu Dabiju je Rusija začela zagovarjati stališče, da Evropa ne bi smela sodelovati v pogajanjih. Ruski uradniki in provladni komentatorji so vztrajno ponavljali isto sporočilo:

• tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je vztrajal, da bi morali v pogajanjih sodelovati le Rusija, Ukrajina in ZDA kot posrednik, pri čemer je trdil, da je stališče evropskih vlad »provokativno« in usmerjeno v podaljševanje vojne.
• Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da evropske države »nimajo kaj iskati« za pogajalsko mizo.
• Senator Aleksej Puškov je trdil, da evropski voditelji »ne storijo absolutno ničesar, da bi [pogajanja] omogočili. Pravzaprav počnejo ravno nasprotno.«
• Tudi drugi prokremeljski komentatorji so namigovali, da bi Evropa le ovirala mirovna pogajanja in da bi ZDA brez EU lažje dosegle sporazum med Rusijo in Ukrajino.

To je več kot le poskus diskreditiranja evropske diplomacije. S prikazovanjem Evrope kot ovire za mir, poskuša Moskva oslabiti njen vpliv na pogajanja, ki bodo neposredno vplivala na evropsko varnost. Prav tako poskuša sejati razdor med Washingtonom in njegovimi evropskimi partnerji, s čimer bi Ukrajina ostala v šibkejšem pogajalskem položaju, Rusija pa bi imela več manevrskega prostora za uveljavljanje svojih zahtev.

Prikazovanje Evrope kot vojnega hujskača

Te trditve so del dolgotrajnih prizadevanj, da bi Evropo prikazali kot vojnega hujskača in rusko vojno proti Ukrajini kot evropsko vojno proti Rusiji. To odraža širšo značilnost svetovnega nazora Kremlja: Rusija se predstavlja kot vpletena v spopad ne le z Ukrajino, temveč z Evropo in širšim Zahodom. V tem okviru vojna proti Ukrajini postane ena od front v širšem sporu, medtem ko se evropska podpora Ukrajini predstavlja kot agresija proti Rusiji. V tej izkrivljeni različici resničnosti je Ukrajina zgolj zastopnik Evrope, ki naj bi bila domnevno odločena, da se bo z Rusijo borila »do zadnjega Ukrajinca«. Prokremeljski viri trdijo tudi, da je vsakič, ko Evropa poskuša izpogajati premirje med Rusijo in Ukrajino, njen pravi cilj zagotoviti premor, ki bi ji omogočil ponovno oborožitev Ukrajine ali pošiljanje vojakov v državo.

Predstavljanje Evrope kot odločene, da vojno nadaljuje, gre z roko v roki z namigovanjem, da si želi pogajati zgolj zato, ker izgublja. Ta narativa izkrivlja tudi razprave o večnacionalnih silah za zaščito Ukrajine, saj namiguje, da je pravi cilj Evrope pošiljanje vojakov in ne zagotavljanje trajnega miru. Druga različica te narative trdi, da bi razporeditev zahodnih mirovnih sil v Ukrajini pomenila okupacijo in izgubo suverenosti te države. Poleg tega, da te trditve pomagajo Moskvi pri izrinjanju Evrope iz mirovnih pogajanj, ji tudi omogočajo, da spodkopava varnostna jamstva za Ukrajino.

Zavezanost zavračanju

Rusija, kot trdi Kremelj, je zavezana mirovnim pogajanjem. V resnici ima Rusija dolgo zgodovino zavračanja predlogov za mir ali premirje, bodisi da jih odkrito zavrne bodisi da zahteva dodatne pogoje.

Vzorec je jasen:

• marec 2025: Ukrajina se je strinjala s 30-dnevnim premirjem, ki so ga predlagale ZDA, vendar ga Rusija ni želela sprejeti brez pogojev.
• Maj 2025: Evropski voditelji so pozvali k popolnemu 30-dnevnemu premirju. Putin je to zavrnil in namesto tega predlagal pogovore v Istanbulu, ki pa niso prinesli nobenega preboja.
• November 2025: Predstavniki ZDA, Ukrajine in Evrope so se sestali v Ženevi, da bi revidirali 28-točkovni mirovni načrt. Rusija je revidirane predloge zavrnila.
• December 2025: Ukrajina in ZDA sta podprli praznično premirje, a ga je Moskva zavrnila.
• Marec–april 2026: Ukrajina je predlagala velikonočno premirje, vendar je Kremelj odgovoril skeptično in vztrajal pri celovitem mirovnem sporazumu namesto začasnega premirja. Ruski napadi so se nadaljevali.
• April 2026: Ukrajina je predlagala vzajemno energetsko premirje in ponudila, da bo ustavila napade na rusko energetsko infrastrukturo, če bo Moskva prenehala napadati ukrajinske energetske objekte. Predlog, posredovan prek ameriških posrednikov, ni bil sprejet.
• Oktober 2026: Po napovedi ZDA o energetskem premirju so se ruski napadi nadaljevali, vključno z napadom na elektrarno v Harkovu.
• Oktober 2026: Ukrajina je predlagala 60-dnevno premirje, da bi omogočila izvedbo predsedniških volitev. Rusija je predlog zavrnila in vztrajala, da želi dolgoročno mirovno rešitev namesto začasne prekinitve spopadov.

Mir pod pogoji Moskve

Vsakič, ko Rusija izjavi, da je pripravljena na mirovna pogajanja, vztraja, da morajo ta obravnavati tisto, kar Kremelj imenuje »glavni vzroki konflikta« ali »varnostni interesi Rusije«. Za temi formulacijami se skrivajo obsežne zahteve: Ukrajina mora odstopiti ozemlje, opustiti svoje ambicije glede članstva v Natu in sprejeti stroge omejitve glede svojih oboroženih sil. Moskva še naprej zahteva štiri ukrajinske regije – Donetsk, Lugansk, Herson in Zaporožje –, ki jih je leta 2022 nezakonito razglasila za priključene, čeprav jih nikoli ni v celoti nadzorovala. Te priključitve po mednarodnem pravu nimajo nobene veljavnosti.

Narativi, ki so jih pred pogajanji širili prokremeljski FIMI, so poskušali krivdo za vojno preusmeriti stran od Rusije in Kremlju omogočiti, da pridobi ugodnejše pogoje in dodatno popuščanje Ukrajine. Njihov cilj je bil tudi sejati razdor med ZDA in Evropo ter s tem oslabiti enotnost Zahoda in podporo Kijevu. Kar zadeva sama pogajanja, pa so ta brez kakršne koli pripravljenosti na kompromis glede ruskih zahtev nič drugega kot neprekinjena PR-akcija.

Avtor: EUvsDisinfo | 13. november 2026

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.