Rusija uvaja nove zakone za zapiranje kritikov, a zanika, da ima politične zapornike

Datum izvira iz leta 1974, ko so sovjetski politični zaporniki organizirali enodnevno gladovno stavko kot kljubovanje proti svojim ječarjem in zahtevali uradno priznanje svojega statusa. Današnji datum ima v Rusiji neprijetno mero ironije. Ljudi še vedno zapirajo zaradi obtožb, za katere organizacije za človekove pravice trdijo, da so neutemeljene, ruske oblasti pa ljub temu zanikajo, da obstajajo politični zaporniki. Memorial, ena ključnih organizacij, ki ohranjajo spomin na represijo Sovjetske zveze in dokumentira sodobne primere političnega preganjanja, je bila v Rusiji ukinjena in razglašena za ekstremistično. Svoje delo nadaljuje v izgnanstvu.

Organizacije za človekove pravice ocenjujejo, da je v Rusiji okoli 11.000 političnih zapornikov. Neodvisni opazovalci trdijo, da se je njihovo število močno povečalo po obsežni ruski invaziji na Ukrajino leta 2022. Kremelj to zanika in te ljudi označuje za kriminalce ali celo teroriste. Nasprotno izraz politični zapornik pogosto uporablja v povezavi z Ukrajino in se zateka k kajpakajevstvu (angleško whataboutism), ko trdi, da  Kijev zapira ljudi zaradi njihovih političnih prepričanj ali proruskih stališč. Ruska varuhinja človekovih pravic je celo javno pozivala k njihovi izpustitvi. Ukrajinski mediji to razumejo kot del kremeljske kampanje tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference – FIMI), katere namen je diskreditirati ukrajinski pravosodni sistem in preusmeriti pozornost z razmer v Rusiji.

Kremelj zanika politične zapornike doma, Ukrajini pa očita njihovo zapiranje

Ko so 30. septembra tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova vprašali o poročilih, da bi ZDA lahko omilile sankcije v zameno za izpustitev političnih zapornikov, je odgovoril, da Moskva »kategorično« zanika obstoj političnih zapornikov in da je takšno označevanje »popolnoma neprimerno«. Rusija izraz politični zapornik uporablja izključno v kontekstu domnevnega politično motiviranega pregona ljudi v Ukrajini.

Tatjana Moskalkova, ruska varuhinja človekovih pravic do maja 2026 (zamenjala jo je Jana Lantratova) je trdila, da izraza politični zapornik ne priznava, ker ga ruska zakonodaja ne opredeljuje. Vendar je prepričana, da Ukrajina zapira ruske državljane iz političnih razlogov. Oktobra 2025 je po izpustitvi enega od ruskih mornarjev iz ukrajinskega ujetništva izjavila, da je Ukrajina pridržala veliko Rusov zaradi formalnih ali izmišljenih razlogov, pogosto zgolj zaradi njihove narodnosti ali proruskih stališč. Po poročanju ukrajinskega medija RBC-Ukrajina, je Moskalkova za TASS povedala, da bo pozvala k izpustitvi 500 ljudi, ki jih je označila za politične zapornike.

Prokremeljski medij Vzgljad je poročal, da je Vladimir Saldo, voditelj ruske okupacijske oblasti v delu Hersonske oblasti, za TASS povedal, da ljudi, ki jih je Kijev obtožil podpore Rusije, zadržujejo v zaporih na jugu. »Obstajajo informacije, da zapornike, ki jih je neonacistični režim obtožil političnih zločinov in podpore Rusiji, zadržujejo večinoma v zaporu v regijah Odesa in Mikolajiv.

Razkrinkavanje ruskih trditev

Trditve o političnih zapornikih in civilistih, zaprtih zgolj zaradi podpore Rusiji so nepotrjene. Ukrajina je marca 2022 v luči ruske invazije sprejela zakonodajne spremembe, ki kaznujejo sodelovanje civilistov z okupacijskimi silami, vključno s hudimi dejanji, kot sta izdaja ali sabotaža. Čeprav je lahko prihajalo do napak ali zlorab, še posebej med vojno, je to nekaj povsem drugega od trditev, da so ti posamezniki zaprti zgolj zaradi podpore določeni politični usmeritvi.

Niti Združeni narodi niti organizacije za človekove pravice, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, teh oseb, ki so jih aretirale ukrajinske oblasti, ne obravnavajo kot politične zapornike.

Politični zaporniki v Rusiji

Medtem se je število političnih zapornikov v Rusiji po invaziji na Ukrajino februarju 2022 močno povečalo.

Po podatkih projekta Podpora političnim zapornikom, ki ga vodi Memorial, je bilo oktobra 2026 v Rusiji 1825 oseb priznanih kot politični zaporniki. Pridržani so v 336 ustanovah v 78 regijah, vključno z okupiranim Krimom. Organizacija je zabeležila tudi 78 primerov smrti političnih zapornikov med prestajanjem kazni.

Memorial politične zapornike razvršča v tri skupine: splošni, protivojni in verski politični zaporniki, verske pa še v dve skupini: Jehove priče in člani organizacije Hizb al Tahrir.

Memorial politične zapornike opredeljuje na podlagi definicije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki iz te kategorije izključuje vse, ki so zagrešili nasilna dejanja, ki niso bila storjena v samoobrambi, ali zagovarjajo uporabo nasilja. Organizacija priznava, da so njeni podatki prenizki in je leta 2025 ocenila, da je skupna številka, skupaj z ukrajinskimi vojnimi ujetniki in civilnimi talci, verjetno okoli 10.000 oseb. Po ugotovitvah Memoriala je večina primerov povezana z zakonodajo, sprejeto marca 2022 po začetku invazije na Ukrajino. Memorial poroča, da je bila večina ljudi zaprta zaradi širjenja »zavestno lažnih informacij« o oboroženih silah ali zaradi njihovega »diskreditiranja«. Med drugimi pogostimi obtožbami so sodelovanje s tujimi državami in pozivanje k dejavnostim proti državni varnosti.

Neodvisni projekt OVD-Info poroča o skoraj vsakodnevnih politično motiviranih pridržanjih, zaslišanjih, hišnih preiskavah in aretacijah ter vodi podatkovno zbirko politično motiviranih kazenskih postopkov. Sklicujoč se na posebnega poročevalca Združenih narodov, organizacija poroča, da je več kot 2000 ljudi izpostavljenih političnemu preganjanju in pridržanju, najmanj 120 med njimi jih je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti v posebej kritičnem položaju. Njeno lastno, manj formalno spremljanje primerov je pokazalo, da je bilo v začetku leta 2025 takšnih oseb več kot 3000.

Politični zaporniki v Rusiji: primeri glede na domnevno kršitev

Nekateri ruski politični zaporniki so znani javnosti; nihče ni bil vidnejši od Alekseja Navalnega, katerega primer je pritegnil mednarodno pozornost. Vendar večina primerov ne vzbudi takšne pozornosti. Memorial poroča, da je večina političnih zapornikov obsojena zaradi širjenja domnevno lažnih informacij o oboroženih silah ali njihovega diskreditiranja. Mnogi med njimi so navadni ljudje, ki so komajda poznani zunaj svojih lokalnih skupnosti.

Širjenje »lažnih novic« in diskreditiranje vojske

Marca 2022 je Rusija sprejela spremembe kazenskega zakonika, ki širjenje »zavestno lažnih informacij« opredeljujejo kot kaznivo dejanje, ki se kaznuje z globo ali zaporom.

Aprila 2025 je bila frizerka iz Sankt Peterburga obsojena na pet let in dva meseca zapora zaradi obtožbe o širjenju lažnih novic o ruski vojski. Opozicijski politik Ilja Jašin, ki je bil obsojen na osem let in pol zapora zaradi razprave na njegovem YouTube kanalu o domnevnih ruskih vojnih zločinih v Buči. Opozicijski politik iz vasi blizu St. Petersburga Dmitrij Skurihin, je začel leta 2009 objavljati protivladne slogane; nasprotoval je priključitvi Krima in kasneje podpiral Navalnega. Februarja 2023 je objavil fotografijo, na kateri drži napis z opravičilom Ukrajini. Aretirali so ga in kasneje obsodili zaradi diskreditiranja ruske vojske ter obsojen na 18 mesecev zapora v kazenski koloniji blizu St. Petersburga. Po letu dni dolgem sojenju je bil 16. novembra 2023 glasbenica in umetnica iz St. Petersburga obsojen na sedem let zapora zaradi »javnega širjenja informacij, za katere je vedel, da so napačne« o ruskih oboroženih silah. Umetnica Saša Skročilenko je 31. marca 2022 v trgovini zamenjala cenovne oznake z informacijami o bombardiranju ukrajinskega mesta Mariupol.

Terorizem ali sodelovanje v terorističnih organizacijah

Kremelj vse pogosteje uporablja s terorizmom povezane obtožbe, da bi politične zapornike in kritike režima prikazal kot kriminalce ali teroriste, s čimer kazenskopravni sistem spreminja v orodje za zatiranje nestrinjanja. Ruska sodišča so v primerih, ki segajo od objav na družbenih omrežjih do domnevnih terorističnih zarot, izrekla dolgotrajne zaporne kazni. Številni takšni pregoni temeljijo na 205. členu ruskega kazenskega zakonika, zlasti na členu 205.2, ki kriminalizira javno pozivanje k terorizmu in se pogosto uporablja za pregon izražanja mnenj na spletu. Na ta način si oblasti prizadevajo politično nestrinjanje prikazati kot varnostno grožnjo ter represijo upravičiti pod pretvezo boja proti terorizmu.

Septembra 2025 je bil Ivan Pilov, 31-letnik iz Sankt Peterburga, pridržan zaradi obtožb pozivanja k terorizmu in ekstremizmu zaradi spletnih objav, med katerimi so bile tudi nekatere, v katerih je odobraval ukrajinske vojaške ofenzivne akcije. Sodišče ga je 3. februarja 2026 obsodilo na šest let zapora v kazenski koloniji splošnega režima. Dmitrij Pčelincev, ki so ga obtožili članstva v teroristični organizaciji Mreža (angleško Network), je bil skupaj z desetimi soobtoženimi obsojen na 18 let zapora. Preiskovalci trdijo, da je skupina načrtovala strmoglavljenje ustavne ureditve, medtem ko njeni podporniki vztrajajo, da organizacija nikoli ni obstajala in da gre za pregon anarhistov. Novembra 2023 je moskovsko sodišče Aleksandra Strukova, ki je leta 2018 deloval kot fotograf v Navalnijevi ekipi, obsodilo na osem let zapora. Spoznali so ga za krivega javnega pozivanja k terorizmu, spodbujanja sovraštva ter kršenja pravice državljanov do svobode vesti in veroizpovedi. Obtožbe so temeljile na objavah na Telegramu, v katerih je kritiziral predsednika Putina in njegovo vlado. Nekdanji direktor organizacije Open Russia Andrej Pivovarov je bil zaradi vodenja »nezaželene organizacije« 15. julija 2022 na sodišču v Krasnodarju obsojen na štiri leta zapora. Organizacija Amnesty International je sporočila, da ni storil nobenega mednarodno priznanega kaznivega dejanja, temveč je bil zaprt zaradi uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja in združevanja.

Kazenske obtožbe kot sredstvo političnega pregona

Proti političnim nasprotnikom uporabljajo tudi kazenske obtožbe, ki jih zagovorniki človekovih pravic opisujejo kot politično motivirano kompromitiranje.

Zgodovinar Jurij Dmitrijev, vodja karelijske podružnice Memoriala, je bil decembra 2021 obsojen na 15 let zapora zaradi obtožb o izdelovanju otroške pornografije in spolnega napada na mlajše osebe. Dmitrijev je zanikal obtožbe, ki so jih organizacije za človekove pravice opisale kot politično motivirane in izmišljene. Dmitrijev, sedaj star 70 let, kazen prestaja v kazenski koloniji s strogim režimom. Dmitrijev je 30 let raziskoval množična grobišča in zločine iz Stalinovega obdobja.

Kremelj zanika obstoj političnih zapornikov v Rusiji, hkrati pa Ukrajino obtožuje, da zapira ljudi zaradi rabe ruskega jezika ali naklonjenosti Rusiji. To je predrzno sprevračanje dejstev.

V ozadju ostajajo zgodbe na tisoče ljudi, ki so zaprti v Rusiji zgolj zato, ker so izvajali svoje osnovne pravice, katerih zgodbe je Kremelj odločen pokopati.

Avtor: EUvsDisinfo | 30. oktober 2026

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.