Namen projekta »Nepremična eDediščina 2022-2025« je nadgradnja in nadaljnji razvoj sistema eDediščina, v okviru katerega bodo posodobljene in vzpostavljene e-storitve, ki podpirajo varstvo nepremične kulturne dediščine. Z nadgradnjo sistema bosta povečani učinkovitost in odpornost poslovanja, zmanjšane bodo administrativne ovire za lastnike kulturne dediščine. Z vzpostavitvijo predstavitvenih podatkov registra bodo izboljšane tudi možnosti ponovne uporabe dediščinskih e-vsebin v gospodarstvu, vključno s turizmom, raziskovanjem in izobraževanjem.

Vrednost projekta: 2.453.352 EUR z DDV
Višina financiranja Evropske unije: 2.079.000 EUR

Prizadevanja za spremembe ustave, ki jih je ob začetku mandata obljubila koalicija vlade dr. Roberta Goloba, so v polnem teku. Skladno z dogovorom parlamentarnih strank na srečanju s predsednikom vlade oktobra 2022, smo najprej pristopili k uveljavitvi tistih ustavnih sprememb, ki uživajo širšo podporo. V državnozborski proceduri so tako že predlogi za izločitev postopka imenovanja sodnikov iz Državnega zbora, predlog za poenostavitev postopka oblikovanja vlade in predlog za hitrejše delo Ustavnega sodišča. Nismo pozabili tudi na obljubo o spremembi volilnega sistema, za katero pa bo potrebno še kar nekaj pogovorov in usklajevanj.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bomo s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost izvedli projekt Vzpostavitev podatkovnega skladišča MKGP. Gre za enega od osmih projektov digitalne preobrazbe na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva.

S projektom »Razvoj odpornosti na ekstremne vremenske dogodke na lokalni ravni v Srednji Evropi« (LOCALIENCE) želimo povečati odpornost družbe na izredne vremenske dogodke z izboljšanjem sodelovanja med državnimi inštitucijami, odgovornimi za obveščanje, zaščito in reševanje ter organizacijami na lokalni ravni, ki pred in med tovrstnimi dogodki skrbijo za ozaveščanje in obveščanje ljudi.

Ministrstvo za kulturo se v letu 2023 osredotoča na nujne reforme, ki bodo delavkam in delavcem v kulturi omogočile boljše pogoje za njihovo delo, prebivalkam in prebivalcem pa kakovostno umetnost, dediščino in medije. Novi kulturni model bo vključujoč in utemeljen s strokovnimi odločitvami, ki jih bo ministrstvo za kulturo sprejelo v dialogu z javnostmi.

Slovenija bo v okviru projekta vzpostavila zmogljivost za začasno nastanitev 250 oseb, ki poleg prostorov za bivanje vključuje tudi sanitarni blok, večnamenske prostore in neživilske izdelke ter logistični in vodstveni blok, ki zagotavlja samozadostnost in operativnost zmogljivosti.

S projektom “Srednjeevropsko zavezništvo za izgradnjo odpornosti pred posledicami suše, vročinskih valov in požarov v naravnem okolju s pomočjo regionalnih napovedi vremena in podnebja” - krajše Clim4Cast - želimo učinkovitejše obvladovati tveganja zaradi treh med seboj tesno povezanih in prepletenih naravnih nesreč: suše, vročinskih valov in požarov v naravnem okolju (v nadaljevanju na kratko označenih z angleško kratico DHF), in sicer z nadgradnjo obstoječih nacionalnih orodij za spremljanje stanja DHF.

Ministrstvo za zdravje izvaja številne promocijske aktivnosti v podporo javno-zdravstvenim politikam in strategijam.

Pri novi skupni kmetijski politiki EU je namesto dosedanjih pravil in skladnosti poudarek na rezultatih in smiselnosti (smotrnosti) ukrepov. Države članice v večji meri same odločajo, kako najbolje izpolniti skupne cilje evropske kmetijske politike in se hkrati odzvati na specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Evropska komisija je 28. 10. 2022 potrdila Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo, izvajati pa se je začel 1. 1. 2023.

Splošni cilj CSA projekta ForestValue2 je prispevati k zagotavljanju skupne in trdne baze znanja za prehod Evrope na prvo podnebno nevtralno celino do leta 2050, odpraviti razdrobljenost javnih raziskovalnih prizadevanj v EU na področju gozdno-lesne vrednostne verige ter okrepiti delo v zvezi s prednostnimi nalogami na področju raziskav, ki zahtevajo močnejše usklajevanje in sodelovanje.

V letu 2023 obeležujemo 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993). Na podlagi pobud dediščinskih, izobraževalnih, raziskovalnih institucij in posameznikov, ki se ukvarjajo z varstvom, raziskovanjem, predstavljanjem in osveščanjem o arhitektu in njegovi dediščini v Sloveniji in tujini, je Vlada RS razglasila leto 2023, posvečeno Edvardu Ravnikarju.

Projekt, financiran iz Sklada za bilateralne odnose, je namenjen zagotavljanju psihosocialne pomoči ljudem iz Ukrajine ter pripravi informativnih videov po spremembi zakonodaje.

Projekt eGozdarstvo je sestavni del naložbe Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki v okviru Načrta za okrevanje in odpornost prispeva k optimizaciji in digitalizaciji delovanja javne gozdarske službe.

Z migracijami na splošno označujemo gibanje ljudi bodisi čez državne meje ali znotraj države.

Projekt CISE`s operationalization launch through A Long Endurance and Real live Test in akronimom CISE-ALERT (v angleškem jeziku), je osredotočen na večanje učinkovitosti, kakovosti ter odzivnosti pri koordinaciji operacij nadzora v domeni pomorstva na območju Evropske unije (EU).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izvaja projekt EWA - Opolnomočenje žensk v sodobni družbi (angleško Empowering Women in Active Society) skupaj s partnerjem in koordinatorjem projekta, Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, ter Ljudsko univerzo Celje in Inštitutom za politični menedžment.

Slovenija od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2023 predseduje Strategiji EU za podonavsko regijo (EUSDR). Strategija je bila sprejeta leta 2010, vsako leto ji predseduje ena od sodelujočih držav. Slovenija je predsedovanje prevzela od Ukrajine, zaključi pa se z Letnim forumom EUSDR, ki bo organiziran med 24. in 25. oktobrom 2023 na Brdu pri Kranju.

S projektom »Prilagajanje na izredne vremenske dogodke in z njimi povezana tveganja v spremenjenem podnebju« (X-RISK-CC) želimo okrepiti skupnosti odločevalcev in upravljavcev na področju obvladovanja tveganj zaradi izrednih vremenskih/hidroloških dogodkov ter njihovih verižnih posledic v alpskem prostoru ob upoštevanju podnebnih sprememb. Z vzpostavitvijo podatkovnikov, razvojem orodij ter pripravo priporočil za ukrepanje (ob tesnem sodelovanju s ključnimi deležniki) je glavni cilj projekta učinkovitejše obvladovanje tveganj v regiji.

Slovenija je 27. oktobra 2022 Brigu v Švici na XVII. Alpski konferenci prevzela svoje četrto dvoletno predsedovanje Alpski konvenciji. Konference so se udeležili ministri držav pogodbenic in njihovi namestniki. Slovenijo je na konferenci zastopal minister Uroš Brežan

Mesec prostora letos poteka že deveto leto zapored. Namenjen je osvetlitvi aktualnih tem trajnostnega prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture in gradnje. Povezuje dogodke in aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor ter sodelujočih organizacij, namenjene različnim udeležencem - strokovni javnosti, otrokom in mladostnikom ter najširši javnosti.