Projekti in programi

Za boljšo zaščito ljudi in premoženja v primeru naravnih in drugih nesreč v Sloveniji vzpostavljamo sistem javnega obveščanja in alarmiranja prebivalstva SI-ALARM s pošiljanjem opozorilnih obvestil, ki bo omogočal hitro pošiljanje nujnih sporočil v obliki tako imenovanega potisnega sporočila na mobilne telefone uporabnikov na določenem geografskem območju.

Krepitev sodelovanja pri podnebnih podatkih za oblikovanje znanstveno utemeljenih politik prilagajanja v Podonavju (Danube-ADAPT) je projekt, ki povezuje partnerje držav Podonavja, saj obsežnost območja zahteva čezmejno, meddržavno usklajeno zbiranje in izmenjavo kakovostnih podatkov ter metodologij v namene znanstveno podprtih prilagoditvenih politik na podnebne spremembe celotne regije.

Leta 2023 je Slovenija sprejela Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). S sprejetjem novega zakona smo na Ministrstvu za solidarno prihodnost začeli vzpostavljati nov steber socialne varnosti in uredili posebno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Namen projekta Dostopna dolgotrajna oskrba – Izboljšanje dostopnosti storitev in informiranje o dolgotrajni oskrbi je podpora uveljavljanju zakona ter izboljšanje dostopa do pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe.

Kmetijsko–prehranski sistem je na prelomnici. Nestabilne geopolitične in gospodarske razmere, pritiski na ekosisteme, podnebna kriza, družbene spremembe in zdravstveni izzivi kažejo na nujnost sistemskega ukrepanja. S pripravo Vizije »Naše kmetijstvo in hrana v 2040« bo oblikovan družbeni dogovor o preobrazbi kmetijsko–prehranskega sistema v Sloveniji.

CYSSDE je evropski projekt, namenjen izboljšanju kibernetske varnosti operaterjev bistvenih storitev ter malih in srednje velikih podjetij. Obravnava znane ranljivosti ter organizacijam pomaga pri skladnosti z direktivo NIS2. Projekt to dosega z organizacijo razpisov za podporo državam članicam, razvojem metod in scenarijev za kibernetsko varnost ter sodelovanjem z nacionalnimi centri za kibernetsko varnost za izboljšanje zmogljivosti preizkusov vdora po vsej Evropi.

Podnebne spremembe v Sloveniji že povzročajo pogostejše vročinske valove, požare, poplave in dolgotrajne suše, ki vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo, biodiverziteto, vodne vire, zdravje ljudi in infrastrukturo. Čeprav je država v preteklosti že veliko vložila v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, pa je področje prilagajanja šele zdaj deležno ustrezne pozornosti – in to z jasnim ciljem: zaščititi ljudi, naravo in infrastrukturo. Projekt se navezuje na Strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejet leta 2016, in pomeni ključni korak k sistemski in dolgoročni odpornosti Slovenije. Z vključitvijo 14 partnerjev in 5 povezanih organizacij iz znanstvene, upravne, nevladne in lokalne sfere bo projekt do leta 2032 spodbujal sodelovanje, znanje in krepitev delovanja na vseh ravneh upravljanja.

Cilj projekta je izdelava, vzpostavitev in vzdrževanje informacijske rešitve DIPSIIP, ki bo omogočala spremljanje izvajanja prometne politike, investicij trajnostne mobilnosti in investicij infrastrukturnih projektov.

S študijskim letom 2025/2026 se uvaja enotna študentska izkaznica v obliki aplikacije za pametne telefone.

Uprava za probacijo je na podlagi Odločitve o podpori št. V00170-1/1/MP/0, z dne 9. 10. 2024, postala upravičenec za operacijo »Razvoj delovnih kompetenc in specializiranih programov za osebe, vključene v probacijo«. Operacija se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021-2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, specifičnega cilja ESO4.12 »Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki.«

Slovenija je s 1. januarjem 2025 prvič prevzela predsedovanje neformalni skupini MED9, ki jo sestavlja devet podobno mislečih sredozemskih držav članic EU. Poleg Slovenije so članice MED9 še Portugalska, Španija, Francija, Italija, Grčija, Ciper, Malta in Hrvaška. Slovenija se bo v času predsedovanja osredotočila na krepitev vidnosti in vloge MED9 v EU in v regiji na področjih krepitve konkurenčnosti, odpornosti regije in aktualnih geostrateških ter zunanjepolitičnih vprašanj.

Digitalna analitična podpora v nacionalnem centru za krizno upravljanje je analitični program namenjen zgodnjemu odkrivanju kompleksnih kriz na osnovi umetne inteligence. S pomočjo iskanja informacij po spletu in ostalimi informacijami digitalna analitična podpora zaradi sposobnosti umetne inteligence hitreje in bolj natančno obdeluje podatke in pripravi potrebne analize.

Republika Slovenija je z letom 2025 prvič prevzela predsedovanje neformalni Skupini za gozdove (For Forest Group – FFG), ustanovljeni oktobra 2022 v Luksemburgu. Pod slovenskim vodstvom bodo ključne aktivnosti osredotočene na aktualne izzive, povezane z gozdovi, gozdarstvom in podnebnimi spremembami. Predhodno sta skupino vodili Avstrija v letu 2023 in Finska v letu 2024.

Projekt ALiEnS-SOC si bo prizadeval vzpostaviti robusten kibernetsko-varnostni okvir, ki vključuje sistem na osnovi umetne inteligence s polnim potencialom za repliciranje, pilotno preizkušen in potrjen v Nacionalnem varnostno-operativnem centru za elektroenergetiko (SOC).

Projekt AKADIMOS si prizadeva podpreti ustanovitev in začetno delovanje Evropske akademije za kibernetske veščine (v nadaljevanju: Akademije), ki stremi k enotni vstopni točki, ki vzpostavlja sinergije za pobude usposabljanja na področju kibernetske varnosti skupaj s priložnostmi financiranja v zvezi z razvojem kibernetskih veščin in tako prispeva k zmanjševanju vrzeli v veščinah strokovnjakov za kibernetsko varnost po vsej EU.

Program javne službe na področju urejanja voda določa ključne naloge in ukrepe za ohranjanje vodnih virov, varstvo pred poplavami ter vzdrževanje vodotokov in priobalnih zemljišč. Vključuje tako gradbene kot negradbene posege, s katerimi zagotavljamo stabilno hidromorfološko stanje voda in zmanjšujemo škodljive vplive naravnih nesreč.

Slovenija v letu 2025 obeležuje 50-letnico delovanja Stalne mešane slovensko-bavarske komisije, ustanovljene leta 1975 za razvijanje sodelovanja med Slovenijo in Bavarsko. Komisija povezuje predstavnike iz različnih ministrstev in vladnih uradov Slovenije in Bavarske, da krepijo vezi na področjih gospodarstva, uprave, gasilstva, policije, civilne zaščite, pravosodja, izobraževanja, kulture, znanosti, zdravja, kmetijstva, gozdarstva in okolja. Letos, ko obeležujemo 50. obletnico komisije, skozi celoletne aktivnosti leta slovensko-bavarskega sodelovanja delujemo za okrepitev sodelovanja na vseh področjih ter vzpostavitev novih prebojnih partnerstev.

Arhiv Republike Slovenije je osrednja in največja arhivska ustanova v naši državi. Njegovo poslanstvo je izjemno pomembno, saj skrbi za prevzemanje, hranjenje, urejanje in popisovanje ter omogočanje uporabe nacionalne arhivske kulturne dediščine. Arhiv skrbi za arhivsko gradivo, ki ima trajen in neprecenljiv pomen za državo Slovenijo, za slovenski narod in vsakega posameznika. Čeprav korenine delovanja slovenskega državnega arhiva segajo precej globje v preteklost, arhiv v letu 2025 obeležuje osemdesetletnico obstoja kot samostojna ustanova.

Glavni namen projekta KALMA je podpora procesu uveljavljanja Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), natančneje procesu vzpostavljanja in delovanja vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo, predvsem vzpostavitev, povezovanje in usklajevanje dela informatorjev dolgotrajne oskrbe in upravno-administrativnih delavcev ter povezovanje in informiranje koordinatorjev dolgotrajne oskrbe, izvajalcev storitev in drugih akterjev, ki sodelujejo v sklopu vseh krajevno pristojnih vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo, kot jih določa ZDOsk-1 v 88. členu.

Evropska unija je zaradi izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja stanja ekosistemov junija 2024 sprejela Uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov vseh kopenskih in morskih območij Evropske unije (EU), do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave (NNON), ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave.

Slovenija je leta 2023 sprejela Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). S sprejetjem novega zakona smo na Ministrstvu za solidarno prihodnost začeli vzpostavljati nov steber socialne varnosti in uredili posebno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Namen projekta »Kakovostna dolgotrajna oskrba« je izboljšanje dostopnosti storitev dolgotrajne oskrbe skozi krepitev strokovne podpore vseh deležnikov, ki sodelujejo pri vzpostavitvi sistema.