Projekti in programi

Oktobra, ki je že tradicionalno mesec požarne varnosti, Uprava RS za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev ter Slovensko združenje za požarno varstvo pripravimo dejavnosti ozaveščanja prebivalcev o pomenu požarne varnosti.

Urad Republike Slovenije za meroslovje (Urad) sodeluje s temami na Javnih razpisih za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa (CRP), ki jih je objavila Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). V okviru projekta se bo etalonska baza v Republiki Sloveniji razširila, kar bo omogočilo slovenskim akreditiranim laboratorijem in industriji vzdrževanje sledljivosti na tem področju znotraj Republike Slovenije.

Projekt ENDURANCE izhaja iz kritične potrebe po okrepitvi odpornosti evropskih bistvenih storitev proti potencialnim motnjam, pri čemer presega zgolj osredotočenost na osnovne kritične dobrine.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je na osnovi sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje št. 844-21/2024-33 - DGZR z dne 6. 8. 2024, na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) in Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode zadolženo za pripravo ocene škode zaradi posledic močnih neurij s plazovi in poplavami 27. in 28. julija 2024 v gospodarstvu na področju prizadetih občin.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je na osnovi sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje št. 844-20/2024-38-DGZR z dne 31. 7. 2024 in dopolnilnega sklepa št. 844-20/2024-44-DGZR z dne 10. 8. 2024, na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) in Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode zadolženo za pripravo ocene škode zaradi posledic močnih neurij s plazovi in poplavami 19. in 20. julija 2024 v gospodarstvu na področju prizadetih občin.

Z migracijami se srečuje večina držav po svetu, tudi Slovenija. Za nekatere je Slovenija tranzitna, za druge pa ciljna država. Skupine priseljencev so različne, vsi pa potrebujejo informacije, svetovanje in pomoč za lažje in hitrejše vključevanja v naše okolje. Z vzpostavitvijo uporabniku prijaznega informacijskega in medkulturnega središča ter novim spletnim mestom se bo okrepilo informiranje in svetovanje ter krepilo možnosti medsebojnega spoznavanja kultur, strpnosti in medkulturnega dialoga.

S projektom "Povezovanje digitalnega satelitskega opazovanja z ekološkim stanjem za boljše razumevanje z vodo povezanega prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj v alpski regiji" (DiMark) želimo nadgraditi vrednotenje ekološkega stanja jezer in zadrževalnikov z uporabo novih metod zaznavanja primarnih proizvajalcev na osnovi sladkovodnih markerjev s pomočjo daljinskega opazovanja Zemlje.

Projekt Mehanizem za zaščito občutljivih jadranskih območij, angleško Adriatic Sensitive Area Protection – mechanism - ASAP, je namenjen izboljšanju zaščite Jadranskega morja ob nenamernem onesnaženju, kot posledici pomorske nesreče.

Projekt CRACoWi združuje 14 partnerjev iz 4 evropskih držav z namenom poenostavitve skladnosti s predpisi o kibernetski varnosti za podjetja po vsej Evropi. Cilj projekta je razvoj inovativnih orodij, ki bodo malim in srednje velikim podjetjem (MSP), proizvajalcem in distributerjem pomagala izpolnjevati zahteve Akta o kibernetski odpornosti (CRA) ter okrepiti digitalno varnost v Evropi.

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost pripravljamo ureditev področja na podlagi na vladi potrjenih izhodišč za pripravo novega Zakona o lastniški zadrugi delavcev.

S projektom Lastovka bomo nadgradili sistem za seznanjanje in opozarjanje državljanov o onesnaženosti zunanjega zraka.

Na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026 (Uradni list RS, št. 106/23) Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v letih 2024, 2025 in 2026 sofinancira nakup električnih mestnih, zložljivih in tovornih koles z namenom spodbujanja posameznikov k spremembi potovalnih navad na krajših dnevnih poteh, v smeri zamenjave prevoznega sredstva in posledično zmanjšanju emisij onesnaževanja zunanjega zraka in hrupa ter izboljšanja splošnega zdravstvenega stanja ljudi.

Slovenija je med 23. in 25. oktobrom 2024 gostila 10. zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, bolj znane kot Vodna konvencija, in s tem prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije.

Letos obeležujemo 20. obletnico vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo, pomembno prelomnico, ki je močno vplivala na razvoj prometne infrastrukture v državi.

Strategija prilagajanja podnebnim spremembam je temeljni dokument za pripravo politik in usmeritev za prilaganje podnebnim spremembam. Strategija prilagajanja določa usmeritve za zmanjševanje ranljivosti in povečanje odpornosti naravnih in družbenih sistemov na trenutne in pričakovane vplive podnebnih sprememb.

Direktorat za javno naročanje Ministrstva za javno upravo je začel z izvajanjem projekta »Dvig profesionalizacije javnega naročanja«, sofinanciranega z evropskimi sredstvi, namen katerega je dvigniti usposobljenost oseb, ki delujejo na področju javnega naročanja in olajšati in izboljšati izvajanje postopkov javnih naročil.

Center za usmerjanje deinstitucionalizacije (CUDI) bo zagotavljal strokovno podporo, spremljal proces deinstitucionalizacije in koordiniral delo med različnimi akterji tega področja. Na nacionalni ravni je namen vzpostavitve centra zagotavljanje operativne podpore Ministrstva za solidarno prihodnost pri usklajevanju dela med različnimi resorji, sektorji in izvajalci. Na lokalni ravni pa je namen investicije v center zagotavljanje terenske podpore ključnim deležnikom, kot so uporabniki in njihovim bližnji, zaposleni v zavodih, izvajalci storitev v skupnosti, centri za socialno delo in občine. Namen vzpostavitve Centra za usmerjanje deinstitucionalizacije je tudi razvijanje novega znanja in ozaveščanje javnost o procesu deinstitucionalizacije.

Pokojninska reforma je ena ključnih reform vlade, s katero zagotavljamo dolgoročno stabilnost sistema ob zagotavljanju dostojnih pokojnin. Spremembe, ki jih prinaša reforma, so rezultat pogajanj pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta in širše razprave z drugimi deležniki ter pomenijo pomemben korak k stabilnemu vzdržnemu in pravičnejšemu pokojninskemu sistemu za vse generacije. Spremembe se bodo uvajale postopoma, večinoma do leta 2035.

Dograditev nove infekcijske klinike – 1. faza obsega 24.800 kvadratnih metrov bruto površine. V objektu je predvidena ureditev prostorov za zahtevnejši bolnišnični program, ki je ključen za nadaljnje kakovostno in nemoteno delo klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Sodobni trendi digitalizacije vse bolj vplivajo na izboljšanje kakovosti in učinkovitosti storitev v dolgotrajni oskrbi in socialnem varstvu. Projekt DIGIDO je osredotočen na digitalizacijo sistema zapisovanja, shranjevanja in uporabe podatkov na teh področjih v Sloveniji.