Ministrstvo za digitalno preobrazbo je z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije podpisalo pogodbo o storitvah svetovanja pri uporabi digitalnih javnih storitev.

Dam Za Dom je humanitarni projekt za zbiranje pomoči za sodelavke in sodelavce ministrstva, Policije in Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve, ki so bili prizadeti v poplavah.

Prosilcem za mednarodno in začasno zaščito ter osebam s priznano mednarodno in začasno zaščito bomo nudili podporo psihiatra. V primeru izjemnih osebnih okoliščin prosilcev za mednarodno zaščito se bo zanje financirala nastanitev v drugo primerno institucijo.

Vlada se je hitro odzvala in sprejela ukrepe za odpravljanje posledic poplav, ki so v začetku avgusta 2023 v večjem delu Slovenije povzročile katastrofalno razdejanje. Celovita obnova bo dolgotrajna, vključevala bo ukrepe za sanacijo in nadgradnjo infrastrukture ter oblike nadaljnje pomoči prizadetim.

Med prosilci, ki so za mednarodno zaščito zaprosili v Republiki Sloveniji, so tudi posamezniki, ki se lahko zaradi različnih razlogov odločijo za vrnitev v domovino. Ta vrnitev mora biti zanje varna in pri tem jim lahko v primerih, da nimajo lastnih sredstev, s katerimi bi plačali prevoz domov, pomoč nudi Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Po tem, ko Ministrstvo za notranje ustavi azilni postopek, se uredi vse potrebno za vrnitev v matično državo.

V skladu z Dublinsko uredbo Republika Slovenija sprejema in predaja osebe, ki so vložile prošnjo za mednarodno zaščito odgovorni državi članici za obravnavo njihove prošnje za mednarodno zaščito. Omenjene osebe si vrnitve v odgovorno državo članico ne želijo in se le-tej tudi upirajo. V takem primeru pri prevozih sodeluje usposobljeno varnostno osebje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot upravičenec skupaj s projektnim partnerjem, Zavodom RS za zaposlovanje, izvaja operacijo Platforma trga dela, ki predstavlja nadaljevanje ter nadgradnjo operacije Platforma za napovedovanje kompetenc, ki se je v obdobju med 1. majem 2021 in 30. junijem 2023 izvajala v okviru Operativnega programa evropske kohezijske politike (OP EKP) 2014–2020.

Programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe so namenjeni vključevanju državljanov tretjih držav, oseb z začasno in mednarodno zaščito v slovensko družbo. Znanje jezika je bistveno za uspešno vključevanje na številnih področjih, med drugim na trg dela. Namen projekta je tudi, da čim več oseb iz tretjih držav pristopi k opravljanju izpita iz slovenskega jezika, ki je pogoj za pridobitev določenih pravic.

Osebam z mednarodno zaščito, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, zagotavljamo denarna nadomestila za nastanitve na zasebnem naslovu. Financiramo informiranje v jeziku, ki ga razumejo, prevode spričeval in diplom ter stroške, povezane z izobraževanjem, kot so nakupi delovnih zvezkov in udeležba na različnih šolskih aktivnostih

S pomočjo projekta bodo preventivno zdravstveno pregledane vse osebe, ki izrazijo namero podati prošnjo za mednarodno ali začasno zaščito. V okviru projekta se krijejo stroški za prevajalce, mesečne žepnine prosilcev za mednarodno zaščito in plačila za opravljena vzdrževalna dela v azilnem domu.

Prizadevanja za spremembe ustave, ki jih je ob začetku mandata obljubila koalicija vlade dr. Roberta Goloba, so v polnem teku. Skladno z dogovorom parlamentarnih strank na srečanju s predsednikom vlade oktobra 2022, smo najprej pristopili k uveljavitvi tistih ustavnih sprememb, ki uživajo širšo podporo. V državnozborski proceduri so tako že predlogi za izločitev postopka imenovanja sodnikov iz Državnega zbora, predlog za poenostavitev postopka oblikovanja vlade in predlog za hitrejše delo Ustavnega sodišča. Nismo pozabili tudi na obljubo o spremembi volilnega sistema, za katero pa bo potrebno še kar nekaj pogovorov in usklajevanj.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bomo z evropskimi s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost izvedli projekt Vzpostavitev podatkovnega skladišča MKGP. Gre za enega od osmih projektov digitalne preobrazbe na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva.

Čezmejni večdržavni projekt skupnega evropskega interesa (ang. Important Projects of Common European Interest, IPCEI) »Mikroelektronika-2« krepi zmožnost držav članic EU pri vzpostavitvi in povečanju avtonomije in odpornosti EU na področju verig vrednosti polprevodnikov, v katerem namerava sodelovati tudi Slovenija, in sicer v sklopu nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost - Digitalna transformacija gospodarstva.

S projektom »Razvoj odpornosti na ekstremne vremenske dogodke na lokalni ravni v Srednji Evropi« (LOCALIENCE) želimo povečati odpornost družbe na izredne vremenske dogodke z izboljšanjem sodelovanja med državnimi inštitucijami, odgovornimi za obveščanje, zaščito in reševanje ter organizacijami na lokalni ravni, ki pred in med tovrstnimi dogodki skrbijo za ozaveščanje in obveščanje ljudi.

Ministrstvo za kulturo se v letu 2023 osredotoča na nujne reforme, ki bodo delavkam in delavcem v kulturi omogočile boljše pogoje za njihovo delo, prebivalkam in prebivalcem pa kakovostno umetnost, dediščino in medije. Novi kulturni model bo vključujoč in utemeljen s strokovnimi odločitvami, ki jih bo ministrstvo za kulturo sprejelo v dialogu z javnostmi.

Slovenija bo v okviru projekta vzpostavila zmogljivost za začasno nastanitev 250 oseb, ki poleg prostorov za bivanje vključuje tudi sanitarni blok, večnamenske prostore in neživilske izdelke ter logistični in vodstveni blok, ki zagotavlja samozadostnost in operativnost zmogljivosti.

S projektom “Srednjeevropsko zavezništvo za izgradnjo odpornosti pred posledicami suše, vročinskih valov in požarov v naravnem okolju s pomočjo regionalnih napovedi vremena in podnebja” - krajše Clim4Cast - želimo učinkovitejše obvladovati tveganja zaradi treh med seboj tesno povezanih in prepletenih naravnih nesreč: suše, vročinskih valov in požarov v naravnem okolju (v nadaljevanju na kratko označenih z angleško kratico DHF), in sicer z nadgradnjo obstoječih nacionalnih orodij za spremljanje stanja DHF.

Ministrstvo za zdravje izvaja številne promocijske aktivnosti v podporo javno-zdravstvenim politikam in strategijam.

Sodelujemo in podpiramo delovanje nevladnih organizacij, drugih neprofitnih organizacij in javnih zavodov, ki delujejo na področju javnega zdravja in zdravstvenega varstva. Z javnimi razpisi sofinanciramo izvajanje vsebinskih programov, ki uresničujejo cilje, ki izhajajo iz zakonodaje in nacionalnih programov na področju javnega zdravja, in jih izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami ter strokovnimi institucijami na nacionalni in regionalni ravni.

Pri novi skupni kmetijski politiki EU je namesto dosedanjih pravil in skladnosti poudarek na rezultatih in smiselnosti (smotrnosti) ukrepov. Države članice v večji meri same odločajo, kako najbolje izpolniti skupne cilje evropske kmetijske politike in se hkrati odzvati na specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Evropska komisija je 28. 10. 2022 potrdila Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo, izvajati pa se je začel 1. 1. 2023.