Ključni namen projekta je zagotoviti celovito, multidisciplinarno obravnavo otrok s posebnimi potrebami ter podporo otrokovemu razvoju in izboljšanje kvalitete življenja družine otroka s posebnimi potrebami. Poleg tega je namen tudi spodbuditi učinkovito, hitrejše in bolj fleksibilno nudenje celostne zgodnje pomoči družini in otroku s posebnimi potrebami.

Z internim projektom želimo pokazati, da smo sodelavci na Finančni upravi RS v prvi vrsti samo ljudje . Ljudje, ki delamo, živimo in dihamo z okolico. Ljudje, ki znamo stopiti skupaj in pomagati. Tokrat izven okvirjev naših vsakodnevnih nalog in dejavnosti. Tokrat le, kot posamezniki v imenu enega državnega organa.

Cilj predmetne operacije je vzpostaviti Center RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah in tako izboljšati varnost na morju in posodobiti sistem nadzora plovbe na morju. V okviru vzpostavitve navedenega centra bo nameščena nova oprema, ki bo skupaj z organizacijo službe nadzora ladijskega prometa prispevala k znatnemu znižanju verjetnosti nastanka izrednega dogodka vse do 75%. Pojavnost tovrstnih dogodkov se bo z obstoječih 20 let podaljšala na obdobje 80 let.

Slovenija bo od 20. oktobra 2020 do 10. aprila 2021 sodelovala na mednarodni razstavi »EXPO 2020 Dubaj«, ki bo potekala v Dubaju v Združenih arabskih emiratih (ZAE).

Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

Slovenija skrbi za skladnost državnih dokumentov razvojnega načrtovanja z razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij. Med njimi je tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jih sprejeli svetovni voditelji na zgodovinskem vrhu Združenih narodov septembra 2015. V okviru teh ciljev, ki veljajo za vse, si države prizadevajo odpraviti vse oblike revščine, se spopasti z neenakostjo in se bojevati proti podnebnim spremembam, pri čemer ne bo nihče zapostavljen.

Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet ter kompetenc in na tistih, kjer ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. S4 je strategija za povečanje konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske sposobnosti gospodarstva, diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter rast novih in hitro rastočih industrij oziroma podjetij.

Republika Slovenija je po osamosvojitvi z Zakonom o tujcih leta 1991 določila, da za državljane drugih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki v roku šestih mesecev od uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije niso zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, začnejo veljati določbe Zakona o tujcih.

Ključni namen projekta/podaktivnosti »Vzpostavitev sistema za zagon probacije« znotraj operacije »Učinkovito pravosodje« je vzpostavitev potrebnih pogojev za zagon in delovanje enotnega sistema probacije v Sloveniji. Z ustanovitvijo probacijskega organa Slovenija pridobiva enovito nacionalno probacijsko službo, kot jo poznajo drugod v Evropi. Številne probacijske aktivnosti se za razliko od predhodne ureditve po ustanovitvi UPRO izvršujejo v eni specializirani strokovni instituciji v sodelovanju s partnerskimi organizacijami, zlasti z namenom povečanja učinkovitosti izvrševanja skupnostnih sankcij ter slovenskega kazensko-pravnega sistema v celoti.

Pravosodni policist s svojim delom uresničuje poslanstvo Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij: skrbi za izvrševanje kazenskih sankcij in pripora s ciljem zagotavljati za družbo, zaprte osebe in za zaposlene varne zapore, ki zaprtim osebam zagotavljajo možnost resocializacije.

Vas zanima umetnost, arhitektura, zgodovina, tehnika, umetna obrt ali kulturni dogodki za otroke? Danes je Ta veseli dan kulture, ko že dvajseto leto zapored številne kulturne ustanove po Sloveniji na široko odpirajo svoja vrata. Pridružite se nam pri množičnem dogodku brezplačnih kulturnih prireditev.

V programskem obdobju 2014 – 2020 s kombinacijo različnih virov financiranja skozi instrument Izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost - CLLD omogočamo izvedbo celovitega in uravnoteženega razvoja lokalnih območij po pristopu »od spodaj navzgor«. Lokalnemu prebivalstvu omogočamo, da določi prednostne naloge in razvojne cilje ter odloča o lokalnem razvoju, kar vpliva na uspešnejše uresničevanje lokalnih potreb.

K zagotavljanju cilja po dobri mobilnosti je država pristopila z vzpostavitvijo projekta »Integriranega javnega potniškega prometa (IJPP)«, v okviru katerega so zagotovljene osnove za poenostavitev uporabe javnega prevoza in cenovne dostopnosti storitev javnega potniškega prometa. Ministrstvo za infrastrukturo aktivnosti na projektu izvaja od leta 2007, ko so se pripravila prva izhodišča za projekt in izdelava strokovnih podlag. V nadaljevanju razvoja projekta pa so bile izdelane strokovne podlage, v okviru katerih so se opredelili sistemi za ureditev Integriranega javnega potniškega prometa. Skupna višina sredstev, ki je bila potrebna za zagon projekta (študije in vzpostavitev sistema) je znašala 6,2 mio EUR. Za nadgradnje projekta oziroma uvajanje novih produktov pa se dodatna sredstva zagotavljajo sproti.

Želja ljudi je, da se v svojem okolju gibljejo neodvisno in varno. Za dosego tega cilja je potrebno prilagoditi fizično urbano okolje in odstraniti nevarne točke, urediti dostop do javnih objektov, potniškega prometa in drugih javnih površin.

Prislužite si nagrado – skakanje v trampolin parku Woop!

Pravosodni sistem ima kot izjemno pomemben strateški in nacionalni dejavnik pomembno vlogo v razvoju Slovenije in Evropske Unije le, če je učinkovit in če obstaja zaupanje v pravosodje. Delujoče, neodvisno, učinkovito in pravično pravosodje, ki mu državljani zaupajo, je eden od bistvenih dejavnikov in porokov družbenega razvoja ter temeljni gradnik pravne države.

V okviru izvajanja ukrepov regionalne politike se posebej osredotočamo na območja, na katerih je potrebno posebno ukrepanje države s pomočjo različnih finančnih spodbud, saj se zaradi različnih razlogov soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi. V nadaljevanju so predstavljene različne kategorije območij, ki potrebujejo pomoč države.

Obmejna problemska območja obsegajo obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Obmejne občine so občine, v katerih več kakor 50 odstotkov prebivalcev živi v 10-kilometrskem obmejnem pasu in imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne občine, se kot merilo za vključitev v obmejna problemska območja upošteva več kot 45 minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ali visok delež površine vključene v območje Nature 2000. Preverjanje vrednosti teh meril se izvaja na vsaki 2 leti (zadnje preverjanje je bilo opravljeno leta 2022).

Finančne spodbude za hitrejši razvoj so predvidene tudi za območja, na katerih živita avtohtoni narodni skupnosti, in naselja, v katerih živi romska skupnost.

Dodatni začasni ukrepi razvojne podpore pa so možni za problemsko območje z visoko brezposelnostjo, na katerem se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšajo, da stopnja registrirane brezposelnosti doseže kritično mejo. Trenutno takšnih območij ni.

Spodaj so predstavljeni tisti programi, ki so trenutno aktualni.

Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo, pri čemer so učinki potresa lahko zelo veliki zaradi razmeroma plitvih žarišč potresa, precej visoke ranljivosti zaradi potresno neodpornih stavb in visoke stopnje ogroženosti, ki izhaja iz razmerja med mogočimi posledicami potresa in zmožnostjo države za odziv. Pas večje potresne nevarnosti z intenziteto VIII po Evropski potresni lestvici (EMS) poteka od severozahoda proti osrednjemu delu Slovenije in jugu ter jugovzhodu države. V tem območju, ki pokriva več kot polovico ozemlja in vključuje okrog 53 - odstotkov prebivalstva Slovenije, bi potres imel lahko velike posledice, zato je potrebna krepitev ukrepov preventive, pripravljenosti in odziva v primeru potresa.