Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

Slovenija skrbi za skladnost državnih dokumentov razvojnega načrtovanja z razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij. Med njimi je tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jih sprejeli svetovni voditelji na zgodovinskem vrhu Združenih narodov septembra 2015. V okviru teh ciljev, ki veljajo za vse, si države prizadevajo odpraviti vse oblike revščine, se spopasti z neenakostjo in se bojevati proti podnebnim spremembam, pri čemer ne bo nihče zapostavljen.

S Slovensko strategijo pametne specializacije so bile opredeljene nacionalne strateške razvojne prioritete in niše, ki so v praksi podprte s ciljanim, celovitim in prilagojenim svežnjem ukrepov. Hkrati pa je Slovenija z izvajanjem S4 uvedla nov model razvojnega sodelovanja med ključnimi inovacijskimi deležniki in se uspela bistveno bolje integrirati v evropske in mednarodne razvojno-inovacijske mreže, platforme in konzorcije. Izvajanje S4 tako predstavlja enega izmed ključnih orodij za krepitev in nadgradnjo slovenskega inovacijskega ekosistema.

Republika Slovenija je po osamosvojitvi z Zakonom o tujcih leta 1991 določila, da za državljane drugih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki v roku šestih mesecev od uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije niso zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, začnejo veljati določbe Zakona o tujcih.

Ključni namen projekta/podaktivnosti »Vzpostavitev sistema za zagon probacije« znotraj operacije »Učinkovito pravosodje« je vzpostavitev potrebnih pogojev za zagon in delovanje enotnega sistema probacije v Sloveniji. Z ustanovitvijo probacijskega organa Slovenija pridobiva enovito nacionalno probacijsko službo, kot jo poznajo drugod v Evropi. Številne probacijske aktivnosti se za razliko od predhodne ureditve po ustanovitvi UPRO izvršujejo v eni specializirani strokovni instituciji v sodelovanju s partnerskimi organizacijami, zlasti z namenom povečanja učinkovitosti izvrševanja skupnostnih sankcij ter slovenskega kazensko-pravnega sistema v celoti.

Pravosodni policist s svojim delom uresničuje poslanstvo Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij: skrbi za izvrševanje kazenskih sankcij in pripora s ciljem zagotavljati za družbo, zaprte osebe in za zaposlene varne zapore, ki zaprtim osebam zagotavljajo možnost resocializacije.

Vas zanima umetnost, arhitektura, zgodovina, tehnika, umetna obrt ali kulturni dogodki za otroke? Danes je Ta veseli dan kulture, ko že dvajseto leto zapored številne kulturne ustanove po Sloveniji na široko odpirajo svoja vrata. Pridružite se nam pri množičnem dogodku brezplačnih kulturnih prireditev.

V programskem obdobju 2014 – 2020 s kombinacijo različnih virov financiranja skozi instrument Izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost - CLLD omogočamo izvedbo celovitega in uravnoteženega razvoja lokalnih območij po pristopu »od spodaj navzgor«. Lokalnemu prebivalstvu omogočamo, da določi prednostne naloge in razvojne cilje ter odloča o lokalnem razvoju, kar vpliva na uspešnejše uresničevanje lokalnih potreb.

K zagotavljanju cilja po dobri mobilnosti je država pristopila z vzpostavitvijo projekta »Integriranega javnega potniškega prometa (IJPP)«, v okviru katerega so zagotovljene osnove za poenostavitev uporabe javnega prevoza in cenovne dostopnosti storitev javnega potniškega prometa. Ministrstvo za infrastrukturo aktivnosti na projektu izvaja od leta 2007, ko so se pripravila prva izhodišča za projekt in izdelava strokovnih podlag. V nadaljevanju razvoja projekta pa so bile izdelane strokovne podlage, v okviru katerih so se opredelili sistemi za ureditev Integriranega javnega potniškega prometa. Skupna višina sredstev, ki je bila potrebna za zagon projekta (študije in vzpostavitev sistema) je znašala 6,2 mio EUR. Za nadgradnje projekta oziroma uvajanje novih produktov pa se dodatna sredstva zagotavljajo sproti.

Pravosodni sistem ima kot izjemno pomemben strateški in nacionalni dejavnik pomembno vlogo v razvoju Slovenije in Evropske Unije le, če je učinkovit in če obstaja zaupanje v pravosodje. Delujoče, neodvisno, učinkovito in pravično pravosodje, ki mu državljani zaupajo, je eden od bistvenih dejavnikov in porokov družbenega razvoja ter temeljni gradnik pravne države.

Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo, pri čemer so učinki potresa lahko zelo veliki zaradi razmeroma plitvih žarišč potresa, precej visoke ranljivosti zaradi potresno neodpornih stavb in visoke stopnje ogroženosti, ki izhaja iz razmerja med mogočimi posledicami potresa in zmožnostjo države za odziv. Pas večje potresne nevarnosti z intenziteto VIII po Evropski potresni lestvici (EMS) poteka od severozahoda proti osrednjemu delu Slovenije in jugu ter jugovzhodu države. V tem območju, ki pokriva več kot polovico ozemlja in vključuje okrog 53 - odstotkov prebivalstva Slovenije, bi potres imel lahko velike posledice, zato je potrebna krepitev ukrepov preventive, pripravljenosti in odziva v primeru potresa.

Festival Europa Cantat, ki bo potekal v Ljubljani od 16. do 25. julija 2021, je eden izmed največjih mednarodnih glasbenih festivalov. Ljubljana bo osem dni živela in dihala z glasbo – približno 50 svetovno priznanih zborovodjev in mentorjev bo na festivalu predavalo in vodilo delavnice, ki bodo namenjene tako zborovskim navdušencem kot poklicnim glasbenikom. Med festivalom se bo odvilo več kot sto glavnih dogodkov, raznolik pa bo tudi spremljevalni program.

Trgovina z ljudmi je fenomen, ki se pojavlja v vseh delih sodobne družbe, postaja strukturni element nekaterih gospodarskih panog, predvsem pa grobo posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, ki postane žrtev takega trgovanja oziroma izkoriščanja.

Proces sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) je neinstitucionaliziran regionalni proces, ki ga koordinira vsakokratna predsedujoča država. Njegova osnovna usmeritev je podpora evropski prihodnosti Jugovzhodne Evrope ter povezovanju, varnosti, stabilnosti in gospodarskemu napredku regije.

Nagradna igra, v kateri sodelujejo fizične osebe (potrošniki), poteka od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020.

Glavni cilj pobude je usklajevanje in razvoj evropskega humanega biomonitoringa, to je, spremljanja prisotnosti onesnaževal (kemikalij) v telesnih tkivih in tekočinah prebivalcev Evrope, za namen zmanjševanja tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti kemikalijam preko življenjskega okolja.

Cilj projekta "Naše pravice" je omogočiti mladim, predvsem otrokom v fazi razvoja in iskanja identitete, da se seznanjajo s človekovimi pravicami - s svojimi pravicami in spoštovanjem pravic drugih. Opolnomočenje otrok, predvsem z izobraževanjem o človekovih pravicah, vključno z njihovimi, je ena od ključnih prednostnih nalog slovenske zunanje politike na področju promocije človekovih pravic.

Namen projekta AlpLinkBioEco je razviti medregionalno krožno strategijo bioekonomije, ki bo osnova za skladno politiko v celotnem območju Alp in bo omogočiča ocenjevanje, izbiro in oblikovanje novih medsektorskih vrednostnih verig.