Projekti in programi

Projekt CRACoWi združuje 14 partnerjev iz 4 evropskih držav z namenom poenostavitve skladnosti s predpisi o kibernetski varnosti za podjetja po vsej Evropi. Cilj projekta je razvoj inovativnih orodij, ki bodo malim in srednje velikim podjetjem (MSP), proizvajalcem in distributerjem pomagala izpolnjevati zahteve Akta o kibernetski odpornosti (CRA) ter okrepiti digitalno varnost v Evropi.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvom za finance pripravilo Zakon o lastniški zadrugi delavcev, ki predstavlja zakonodajni okvir za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega in širokega modela solastništva zaposlenih.

Izboljšanje informiranosti javnosti in podpora oblikovanju politik za čistejši zrak ter bolj zdravo življenjsko okolje so glavni nameni projekta Lastovka, zato nadgrajujemo obstoječi sistem spremljanja kakovosti zunanjega zraka in vzpostavljamo učinkovito opozarjanje prebivalcev o njegovi onesnaženosti.

Na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026 (Uradni list RS, št. 106/23) Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v letih 2024, 2025 in 2026 sofinancira nakup električnih mestnih, zložljivih in tovornih koles z namenom spodbujanja posameznikov k spremembi potovalnih navad na krajših dnevnih poteh, v smeri zamenjave prevoznega sredstva in posledično zmanjšanju emisij onesnaževanja zunanjega zraka in hrupa ter izboljšanja splošnega zdravstvenega stanja ljudi.

Slovenija je med 23. in 25. oktobrom 2024 gostila 10. zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, bolj znane kot Vodna konvencija, in s tem prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije.

Letos obeležujemo 20. obletnico vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo, pomembno prelomnico, ki je močno vplivala na razvoj prometne infrastrukture v državi.

Strategija prilagajanja podnebnim spremembam je temeljni dokument za pripravo politik in usmeritev za prilaganje podnebnim spremembam. Strategija prilagajanja določa usmeritve za zmanjševanje ranljivosti in povečanje odpornosti naravnih in družbenih sistemov na trenutne in pričakovane vplive podnebnih sprememb.

Direktorat za javno naročanje Ministrstva za javno upravo je začel z izvajanjem projekta »Dvig profesionalizacije javnega naročanja«, sofinanciranega z evropskimi sredstvi, namen katerega je dvigniti usposobljenost oseb, ki delujejo na področju javnega naročanja in olajšati in izboljšati izvajanje postopkov javnih naročil.

Center za usmerjanje deinstitucionalizacije (CUDI) bo zagotavljal strokovno podporo, spremljal proces deinstitucionalizacije in koordiniral delo med različnimi akterji tega področja. Na nacionalni ravni je namen vzpostavitve centra zagotavljanje operativne podpore Ministrstva za solidarno prihodnost pri usklajevanju dela med različnimi resorji, sektorji in izvajalci. Na lokalni ravni pa je namen investicije v center zagotavljanje terenske podpore ključnim deležnikom, kot so uporabniki in njihovim bližnji, zaposleni v zavodih, izvajalci storitev v skupnosti, centri za socialno delo in občine. Namen vzpostavitve Centra za usmerjanje deinstitucionalizacije je tudi razvijanje novega znanja in ozaveščanje javnost o procesu deinstitucionalizacije.

Pokojninska reforma je ena ključnih reform vlade, s katero zagotavljamo dolgoročno stabilnost sistema ob zagotavljanju dostojnih pokojnin. Spremembe, ki jih prinaša reforma, so rezultat pogajanj pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta in širše razprave z drugimi deležniki ter pomenijo pomemben korak k stabilnemu, vzdržnemu in pravičnejšemu pokojninskemu sistemu za vse generacije. Spremembe se bodo uvajale postopoma, večinoma do leta 2035.

Dograditev nove infekcijske klinike – 1. faza obsega 24.800 kvadratnih metrov bruto površine. V objektu je predvidena ureditev prostorov za zahtevnejši bolnišnični program, ki je ključen za nadaljnje kakovostno in nemoteno delo klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Sodobni trendi digitalizacije vse bolj vplivajo na izboljšanje kakovosti in učinkovitosti storitev v dolgotrajni oskrbi in socialnem varstvu. Projekt DIGIDO je osredotočen na digitalizacijo sistema zapisovanja, shranjevanja in uporabe podatkov na teh področjih v Sloveniji.

Z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja se v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja določajo način medsebojnega usklajevanja države in občin pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanje razvojnih nalog v razvojni regiji ter ukrepi regionalne politike.

Namen projekta »Izvajanje izobraževanj za osebe na prestajanju zaporne kazni« je omogočiti osebam, ki prestajajo zaporno kazen, pridobitev izobrazbe in kvalifikacij, kar bo olajšalo njihovo tranzicijsko obdobje po končanem prestajanju kazni ter pospešilo proces resocializacije, prilagojen njihovim specifičnim potrebam.

Mehanizem Celostnih teritorialnih naložb je določen v šestem členu Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, preko katerega se na podlagi trajnostne urbane strategije, ki jo sprejme mestni oziroma občinski svet mestne občine, izvaja trajnostni razvoj mest.

Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države z namenom zavajanja ali manipuliranja s posamezniki in javnim mnenjem.

Cilj projekta Premična e-Dediščina 2023–2025 je razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina (ISPeD).

V okviru projekta Nadgradnja sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju (SOVIR) razvijamo digitalne rešitve in nadgrajujemo merilno infrastrukturo za učinkovito opozarjanje na vremensko pogojene izredne razmere, saj vse pogostejše ujme, ki so posledica podnebnih sprememb, zahtevajo hitro in zanesljivo obveščanje prebivalcev.

Program Usposabljanje javnih uslužbencev za kompetence prihodnosti na Upravni akademiji, Direktorat za kakovost, Ministrstvo za javno upravo, izvajamo z namenom uresničevanja ciljev v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, ki je umeščen v cilj politike CP4: Bolj socialna in vključujoča Evropa.

Za zagotovitev digitalne preobrazbe je potrebna učinkovita informatika v državni upravi, ki se po eni strani sooča z zahtevami po digitalizaciji poslovnih procesov in uvajanju informacijskih rešitev in storitev javne uprave, na drugi strani pa z zahtevo po zmanjšanju stroškov ter s ciljem optimizacije poslovanja in povečanja operativne učinkovitosti.