Skoči do osrednje vsebine

Predsedovanje Slovenije Vodni konvenciji 2024–2027

10. zasedanje pogodbenic Vodne konvencije, Ljubljana, 23. - 25. oktober 2024
Slovenija bo oktobra 2024 gostila 10. zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, bolj znane kot Vodne konvencije, in s tem prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije.

Konvencija je globalen pravno zavezujoč mednarodni okvir za čezmejno vodno sodelovanje, meddržavne sporazume o upravljanju čezmejnih vodotokov, mednarodnih jezer in vodonosnikov ter celostno upravljanje čezmejnih površinskih in podzemnih voda. Slovenija bo v času predsedovanja sledila načelom celostnega čezmejnega upravljanja voda, usmeritvam in priporočilom najpomembnejših globalnih dogodkov na področju voda. Na ta način bo dopolnjevala izvajanje nacionalnih ciljev okoljske in zunanje politike na področju čezmejnega celostnega upravljanja voda.

10. zasedanje pogodbenic Vodne konvencije MoP 10

10. zasedanje pogodbenic Vodne konvencije (angleško 10th Meeting of the Parties – MoP 10) bo potekalo med 22. in 25. oktobrom 2024 v Ljubljani. Kot organizatorka in gostiteljica MoP 10 bo Slovenija prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije za obdobje od leta 2024 do 2027.

Naloge predsedujoče države so organizacija in predsedovanje zasedanju pogodbenic, predsedovanje biroju konvencije, aktivno sodelovanje s sekretariatom konvencije v Ženevi, usmerjanje delovanja konvencije in odločanje o programu dela konvencije in prednostnih vsebinah, ter politična podpora in promocija Vodne konvencije v mednarodnem prostoru ter na drugih mednarodnih in regionalnih dogodkih.

Odločitev Slovenije za oddajo kandidature za organizacijo 10. zasedanja pogodbenic in prevzem predsedovanje Vodni Konvenciji v obdobju od 2024 do 2027 je Vlada Republike Slovenije sprejela 19. maja 2021. Kandidatura Slovenije je bila sprejeta na 9. zasedanju pogodbenic Vodne konvencije v Ženevi oktobra 2021 (v angleškem jeziku).

Čezmejno sodelovanje na področju upravljanja voda

Po oceni Mednarodnega hidrološkega programa Organizacije ZN za vzgojo, znanost in kulturo (angleško Intergovernmental Hydrological Programme at the The United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization – IHP UNESCO) si v svetovnem merilu kar 153 držav deli 286 čezmejnih rek in jezer ter 592 čezmejnih vodonosnikov, od teh ima samo 26 držav uveljavljene bilateralne ali multilateralne operativne sporazume. Več kot tri milijarde ljudi je odvisnih od čezmejnih vodnih virov. Zato izvajanje Vodne konvencije ni pomembno samo z vidika čezmejnega trajnostnega upravljanja voda ter miru in stabilnosti, temveč doprinaša tudi delovanju sistema Združenih narodov in izvajanju ciljev trajnostnega razvoja Agende Združenih narodov 2030 (v angleškem jeziku). Na Visokem političnem forumu Združenih narodov (ZN) o trajnostnem razvoju 2018 v New Yorku (angleško – UN High Level Political Forum on Sustainable Development) je bila zato Vodna konvencija predstavljena in sprejeta kot eden ključnih že razvitih in dobro uveljavljenih orodij za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov ter izvajanja zavez Desetletja ZN o vodi 2018–2028 (v angleškem jeziku).

Z mednarodnim političnim in strokovnim konsenzom o obstoju planetarne krize (podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, onesnaženje naravnih virov) in vodne krize (preveč vode, premalo vode ali voda nezadostne kakovosti), pa je Vodna konvencija v zadnjih desetih letih dobila eno osrednjih vlog pri naporih ZN in mednarodne skupnosti na področju čezmejnega vodnega sodelovanja na številnih administrativnih in tehničnih področjih.

Z globalizacijo Vodne konvencije so zasedanja pogodbenic konvencije danes največji mednarodni dogodek, usmerjen v čezmejno medsektorsko celostno upravljanje voda in vodno sodelovanje na vseh ravneh ter privabljajo visoke predstavnike držav pogodbenic in bodočih pogodbenic ter političnih, mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij institucij. Zasedanja pogodbenic ponujajo platformo za razvoj političnih in gospodarskih dialogov in so hkrati priložnost za umestitev nacionalnih interesov gostujoče države, ki se lahko v nadaljevanju realizirajo skozi dobro razvita orodja Vodne konvencije.