»Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti«  

Na 10. zasedanju pogodbenic MoP10 oktobra v Ljubljani, ko bo Slovenija prevzela predsedovanje za obdobje od 2024 do 2027, se pričakuje okoli 500 udeležencev iz okoli 80 držav, med njimi tudi ministri in drugi visoki predstavniki držav. Zasedanja se bodo udeležili tudi predstavniki institucij Združenih narodov, mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij s področja voda ter drugi akreditirani deležniki.

Pri izvedbi MoP10 bodo poleg Ministrstva za naravne vire in prostor kot nosilca konvencije aktivneje vključena še Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za finance, pri vsebinski pripravi zasedanja pa po potrebi tudi druga ministrstva, glede na vsebinska področja. 

S prevzemom triletnega predsedovanje biroju Vodne konvencije bo Slovenija postala vodilna država na področju čezmejnega vodnega sodelovanja na globalni ravni, zato lahko v tem času doseže zelo oprijemljive rezultate ciljnih vsebin, skozi katere sledi nacionalnim interesom na področju voda v soseščini, regiji ali globalno.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja povzema slogan »Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti« 

Glavne naloge slovenskega predsedovanja

Glavne naloge slovenskega predsedovanja Vodni konvenciji v naslednjem triletnem obdobju so:

• Izvajanje aktivnosti iz Programa dela Vodne konvencije 2025–2027: Osredotočene bodo na pripravo strokovnih podlag, priročnikov in strateških vsebin ter organizacijo dogodkov za izmenjavo znanj. Ključna področja vključujejo bilateralne sporazume, vzpostavljanje mednarodnih rečnih komisij, prilagajanje in odzivanje držav na podnebne spremembe v okviru upravljanja voda, nadzor stanja voda, pravično in trajnostno čezmejno delitev vodnih virov ter uvajanje inovativnih pristopov. Sem sodijo pristopi "od izvira do morja", vzajemno upravljanje čezmejnih površinskih in podzemnih voda ter obnova vodnih ekosistemov v mednarodnih porečjih in povodjih.
• Razvijanje podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih in povodjih: Cilj je krepiti odpornost držav pogodbenic in čezmejnih porečij na vseh ravneh upravljanja voda – nacionalni, bilateralni, subregionalni, regionalni in mednarodni. To bo doseženo s krepitvijo nacionalnih organov, institucij in mednarodnih komisij, z razvojem partnerstev ter z uporabo sodobnih pristopov in metod celostnega čezmejnega upravljanja voda.
• Uvajanje visokotehnoloških orodij za nadzor in presojo stanja čezmejnih porečij in povodij: Nadaljevalo se bo uvajanje in širitev sodobnih satelitskih in drugih visokotehnoloških orodij ter tehnologij za zajem podatkov in izvajanje analiz v čezmejnih porečjih in povodjih držav pogodbenic, zlasti v luči podnebnih sprememb.
• Pospeševanje globalizacije in širitev članstva: Slovensko predsedovanje bo dejavno spodbujalo širitev članstva Vodne konvencije in sodelovalo v nacionalnih procesih držav pri približevanju konvenciji, z namenom pridobiti deset novih članic v triletnem obdobju.

Prizadevali si bomo povezovati in omogočati sinergije med konvencijami, ki delujejo na področju čezmejnih voda, vodnih ekosistemov ter podnebnih sprememb: Vodno konvencijo, Konvencijo o mokriščih, Konvencijo o biotski raznovrstnosti in Konvencijo Združenih narodov (ZN) o spremembah podnebja. Sledili bomo razvoju aktivnosti mednarodnih procesov, predvsem Desetletja o vodi ZN, Dušanbejskega procesa in procesu priprave Konference ZN o vodi 2026.

Z aktivnim delovanjem Slovenije v okviru Vodne konvencije varujemo interese države na področju vodne in gospodarske diplomacije ali gospodarstva v mednarodnem kontekstu. Z organizacijo MoP10 in prevzemom predsedovanja bo Slovenija sledila in hkrati nadgrajevala cilje okoljske in zunanje politike na področju čezmejnega celostnega upravljanja voda, Sklepom Sveta EU o vodni diplomaciji in prioritetnim vsebinam nestalnega članstva v Varnostnem svetu ZN.

Organizacija MoP10 in predsedovanje biroju Vodne konvencije utrjujeta mednarodni ugled in položaj Slovenije kot vodnate države z uveljavljeno tradicijo čezmejnega sodelovanja na področju upravljanja voda na vseh ravneh, bilaterlani, subregionalni (ISRBC), regionalni (ICPDR) in globalni (Vodna konvencija).