O MLA pobudi

MLA pobuda je nastala po zasedanju strokovnjakov, ki so ga novembra 2011 v Haagu organizirale Nizozemska, Belgija in Slovenija. Tam se je potrdilo, da pri medsebojni pravni pomoči in izročanju med državami za nacionalno razsojanje glede genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev obstaja pravna praznina. K državam pobudnicam MLA pobude so pozneje pristopile še Argentina, Senegal in Mongolija.

Glede na naravo grozodejstev, pri katerih osumljenci, žrtve, priče in dokazi pogosto prehajajo državne meje, je ključnega pomena, da je zagotovljeno učinkovito mednarodno pravno sodelovanje na svetovni ravni.

Nekatere obstoječe večstranske pogodbe vsebujejo sodobne določbe o medsebojni pravni pomoči in izročitvi, na primer Konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in Konvencija ZN proti korupciji. Pobuda MLA se zavzema za zagotovitev podobnih mehanizmov meddržavnega sodelovanja za preiskovanje in pregon najhujših mednarodnih kaznivih dejanj. Pobuda je usmerjena predvsem k primarni odgovornosti držav za pregon grozodejstev in potrebi za izboljšanje učinkovitosti preiskav in njihovega pregona na državni ravni.

Pobuda deluje kot samostojen proces zunaj okvira OZN. MLA pobudo je podprlo 80 držav z vsega sveta. Več informacij o vsebini MLA pobude in seznam držav podpornic je na voljo med dokumenti (v angleščini).

Zgodovina

Od leta 2011 je bila vodilna skupina držav MLA pobude usmerjena v pridobivanje podpore pri drugih državah – tako na dvostranski ravni kot v večstranskih forumih.

Prva pripravljalna konferenca v Doornu na Nizozemskem med 16. in 19. oktobrom 2017 je pomenila odločilen korak naprej. Na konferenci je več kot sto udeležencev – predstavnikov držav podpornic in civilne družbe – razpravljalo o vsebinskih elementih načrtovane mednarodne pogodbe in postopkovnih vidikih, vključno s pogajalskim forumom. Razprave v Doornu so bile izhodišče za delo vodilnih pobudnic pri pripravi prvega osnutka MLA konvencije.

Na drugi pripravljalni konferenci v Noordwijku na Nizozemskem so udeleženci med 11. in 14. marcem 2019 razpravljali o osnutku MLA konvencije. Države pobudnice so sprejete pripombe vključile v osnutek, ki se tako razvija naprej.

V juniju 2020 načrtovana diplomatska konferenca, katere namen so bila formalna pogajanja o besedilu konvencije, je bila zaradi pandemije prestavljena.

Med pandemijo pobuda ni mirovala. Organizirana so bila virtualna posvetovanja za pripravo celovitega osnutka, ki bo podlaga za pogajanja na konferenci.

Osnutek besedila konvencije, ki je predstavljal izhodiščni predlog besedila za delo na MLA diplomatski konferenci (na voljo med dokumenti), je rezultat treh krogov virtualnih posvetovanj v juniju in novembru 2021 ter juniju 2022. Referenčna angleška različica med dokumenti vsebuje spremembe v obliki sledi spremembam.

Ljubljansko-haaška MLA konvencija

Po obsežni pridobljeni podpori MLA pobudi in dokončanih pripravljalnih delih je sledila pogajalska faza. Pričakovanje, da se bo delo v zvezi s pobudo uspešno zaključilo s sprejemom konvencije na diplomatski konferenci, ki je potekala v Ljubljani od 15. do 26. maja 2023, se je izpolnilo.

Ljubljansko-haaška MLA konvencija je bila na podlagi razprav v plenumu in v delovnih skupinah ter v redakcijskem odboru sprejeta na 18. plenarnem zasedanju MLA diplomatske konference v Ljubljani, 26. maja 2023. Sprejeto besedilo je na voljo med dokumenti.

Države, ki so sodelovale na konferenci, imajo do 31. julija 2023 možnost posredovati depozitarju morebitne jezikovne pripombe k besedilu konvencije. Vodilna skupina držav MLA pobude bo pripombe preučila in do 30. septembra 2023 obvestila druge sodelujoče države o vključitvi ali ne-vključitvi pripomb v končno besedilo konvencije. Morebitne ugovore v zvezi s tem je treba depozitarju sporočiti do 31. oktobra 2023.

Konvencija bo vsem državam na voljo za podpis v letu 2024 za obdobje dveh tednov od datuma, ki bo določen v Haagu.

MLA diplomatska konferenca je pozvala vse države k podpisu Ljubljansko-haaške MLA konvencije.