MLA diplomatska konferenca
Ljubljansko-haaška MLA konvencija je bila sprejeta na 18. plenarnem zasedanju diplomatske konference 26. maja 2023 in predstavlja prelomno mednarodno pogodbo, ki bo pomagala zagotoviti pravico žrtvam genocida, zločinov zoper človečnost in vojnih hudodelstev. S sprejemom konvencije je bila izkoriščena zgodovinska priložnost za krepitev mednarodnega pravnega sodelovanja. Pričakovati je, da bo konvencija bistveno zmanjšala nekaznovanost storilcev kaznivih dejanj.
Izjavi ministric za zunanje in evropske zadeve ter pravosodje Slovenije ob sprejetju konvencije
Neposredni prenos zaključka konference
Na Youtube strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve je na voljo posnetek prenosa zaključka konference.
Uvodni nagovori, novinarska konferenca in fotogalerija
Na Youtube strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve je na voljo posnetek prenosa uvodnih nagovorov ob začetku diplomatske konference (15. maj 2023).
Na Facebook strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve je na voljo posnetek prenosa novinarske konference (15. maj 2023).
Namen diplomatske konference?
Namen diplomatske konference so bila formalna pogajanja za sprejem Konvencije MLA. Diplomatska konferenca je predstavljala ključni korak v okviru MLA pobude, ki jo vodi Slovenija, skupaj z Argentino, Belgijo, Mongolijo, Nizozemsko in Senegalom (»države pobudnice«). MLA pobudo podpira 80 držav z vsega sveta.
Udeležba
Na konferenci je sodelovalo 53 držav podpornic. 15 držav se je konference udeležilo v vlogi opazovalk. V vlogi opazovalk je sodelovalo še sedem mednarodnih organizacij in 10 organizacij civilne družbe. Lista udeležencev je na voljo med dokumenti.
Organizacija in delo
Konferenco je 15. maja 2023 odprl generalni direktor na Ministrstvu za zunanje zedeve Republike Slovenije Marko Rakovec v vlogi generalnega sekretarja diplomatske konference.
Na otvoritveni slovesnosti so konferenco nagovorili Tanja Fajon, podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije; Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje Republike Slovenije; Hadja Lahbib, ministrica za zunanje zadeve, evropske zadeve in zunanjo trgovino ter zvezne kulturne ustanove Belgije; Battsetseg Batmunkh, minister za zunanje zadeve Mongolije; dr. Dilan Yeşilgöz-Zegerius, nizozemska ministrica za pravosodje in varnost; Pablo Anselmo Tettamanti, argentinski veleposlanik, namestnik ministra in državni sekretar za zunanje zadeve; Momar Gueye, veleposlanik Senegala na Nizozemskem; Kimberly Prost, sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča; Mbacké Fall, sodnik senegalskega vrhovnega sodišča; in Priya Pillai, vodja sekretariata koalicije Asia Justice.
Konferenca je na svojem prvem plenarnem zasedanju 15. maja 2023 z aklamacijo za predsednico konference izvolila Silvio Fernández de Gurmendi (Argentina).
Na isti seji je konferenca soglasno izvolila naslednjih pet podpredsednikov:
- Piet Heirbaut (Belgija),
- René Lefeber (Nizozemska),
- Yakham Leye (Senegal)
- Katja Rejec Longar (Slovenija) in
- Sukhbold Sukhee (Mongolija).
Konferenca je ustanovila Redakcijski odbor v naslednji sestavi:
- predsednik: René Lefeber (Nizozemska)
- člani:
- Ezéchiel Amani Cirimwami (Demokratična republika Kongo),
- Garonne Bezjak (Nemčija),
- Felipe Kipreos (Čile),
- Andrej Svetličič (Slovenija) in
- Amelie Zinzius (Kanada).
Konferenca je ustanovila Odbor za mandatna vprašanja v naslednji sestavi:
- predsednik: Sukhbold Sukhee (Mongolija)
- člani:
- Avstralija,
- Ciper in
- Češka.
Na prvem zasedanju je konferenca ustanovila še tri delovne skupine za obravnavo odprtih vprašanj po obravnavi na plenarnem zasedanju in imenoval njihove koordinatorje:
- Koordinator delovne skupine 1 za odprta vprašanja preambule, dela I (Splošne določbe), dela VI (Žrtve, priče, izvedenci in drugi) in dela VII (Končne določbe) ter prilog: Vaios Koutroulis (Belgija)
- Koordinatorica delovne skupine 2 za nerešena vprašanja dela II (Centralni organi in komunikacija) in dela V (Premestitev obsojenih oseb): Erica Lucero (Argentina)
- Koordinator delovne skupine 3 za odprta vprašanja dela III (medsebojna pravna pomoč) in dela IV (izročitev): Matevž Pezdirc (Slovenija).
Po razpravah v plenumu, v delovnih skupinah in v redakcijskem odboru je konferenca na 18. plenarnem zasedanju 26. maja 2023 sprejela Ljubljansko-haaško konvencijo o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev. Sprejeto besedilo je na voljo med dokumenti.
Konvencija bo vsem državam na voljo za podpis v letu 2024 za obdobje dveh tednov od datuma, ki bo določen v Haagu.
MLA diplomatska konferenca je pozvala vse države k podpisu Ljubljansko-haaške MLA konvencije.
MLA diplomatska konferenca je 26. maja 2023 sprejela še postopkovno poročilo in zaključila svoje delo.