Neposredni prenos zaključka konference

Na Youtube strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve je na voljo posnetek prenosa zaključka konference.

Uvodni nagovori, novinarska konferenca in fotogalerija

Na Youtube strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve je na voljo posnetek prenosa uvodnih nagovorov ob začetku diplomatske konference (15. maj 2023).

Na Facebook strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve je na voljo posnetek prenosa novinarske konference (15. maj 2023).

Uradne fotografije otvoritve diplomatske konference.

Namen diplomatske konference?

Namen diplomatske konference so bila formalna pogajanja za sprejetje Konvencije MLA. Diplomatska konferenca je predstavljala ključni korak v okviru MLA pobude, ki jo vodi Slovenija, skupaj z Argentino, Belgijo, Mongolijo, Nizozemsko in Senegalom (»države pobudnice«). MLA pobudo podpira 80 držav z vsega sveta.

Udeležba

Na konferenci je sodelovalo 53 držav podpornic. 15 držav se je konference udeležilo v vlogi opazovalk. V vlogi opazovalk je sodelovalo še sedem mednarodnih organizacij in 10 organizacij civilne družbe. Lista udeležencev je na voljo med dokumenti.

Organizacija in delo

Konferenco je 15. maja 2023 odprl generalni direktor na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije Marko Rakovec v vlogi generalnega sekretarja diplomatske konference.

Na otvoritveni slovesnosti so konferenco nagovorili Tanja Fajon, podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije; Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje Republike Slovenije; Hadja Lahbib, ministrica za zunanje zadeve, evropske zadeve in zunanjo trgovino ter zvezne kulturne ustanove Belgije; Battsetseg Batmunkh, minister za zunanje zadeve Mongolije; dr. Dilan Yeşilgöz-Zegerius, nizozemska ministrica za pravosodje in varnost; Pablo Anselmo Tettamanti, argentinski veleposlanik, namestnik ministra in državni sekretar za zunanje zadeve; Momar Gueye, veleposlanik Senegala na Nizozemskem; Kimberly Prost, sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča; Mbacké Fall, sodnik senegalskega vrhovnega sodišča; in Priya Pillai, vodja sekretariata koalicije Asia Justice.

Konferenca je na svojem prvem plenarnem zasedanju 15. maja 2023 z aklamacijo za predsednico konference izvolila Silvio Fernández de Gurmendi (Argentina).

Na isti seji je konferenca soglasno izvolila naslednjih pet podpredsednikov:

• Piet Heirbaut (Belgija),
• René Lefeber (Nizozemska),
• Yakham Leye (Senegal)
• Katja Rejec Longar (Slovenija) in
• Sukhbold Sukhee (Mongolija).

Konferenca je ustanovila Redakcijski odbor v naslednji sestavi:

• predsednik: René Lefeber (Nizozemska)
• člani:
  • Ezéchiel Amani Cirimwami (Demokratična republika Kongo),
  • Garonne Bezjak (Nemčija),
  • Felipe Kipreos (Čile),
  • Andrej Svetličič (Slovenija) in
  • Amelie Zinzius (Kanada).

Konferenca je ustanovila Odbor za mandatna vprašanja v naslednji sestavi:

• predsednik: Sukhbold Sukhee (Mongolija)
• člani:
  • Avstralija,
  • Ciper in
  • Češka.

Na prvem zasedanju je konferenca ustanovila še tri delovne skupine za obravnavo odprtih vprašanj po obravnavi na plenarnem zasedanju in imenoval njihove koordinatorje:

• Koordinator delovne skupine 1 za odprta vprašanja preambule, dela I (Splošne določbe), dela VI (Žrtve, priče, izvedenci in drugi) in dela VII (Končne določbe) ter prilog: Vaios Koutroulis (Belgija)
• Koordinatorica delovne skupine 2 za nerešena vprašanja dela II (Centralni organi in komunikacija) in dela V (Premestitev obsojenih oseb): Erica Lucero (Argentina)
• Koordinator delovne skupine 3 za odprta vprašanja dela III (medsebojna pravna pomoč) in dela IV (izročitev): Matevž Pezdirc (Slovenija).

Po razpravah v plenumu, v delovnih skupinah in v redakcijskem odboru je konferenca na 18. plenarnem zasedanju 26. maja 2023 sprejela Ljubljansko-haaško konvencijo o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev. Sprejeto besedilo je na voljo med dokumenti.

Konvencija bo na voljo za podpis vsem državam v obdobju dveh tednov od datuma podpisne konference v Haagu. Ta bo predvidoma 14. in 15. februarja 2024. Najava je na voljo med dokumenti.

MLA diplomatska konferenca je pozvala vse države k podpisu Ljubljansko-haaške MLA konvencije.

MLA diplomatska konferenca je 26. maja 2023 sprejela še postopkovno poročilo in zaključila svoje delo.