Nacionalni program za mladino
Temeljni cilj Nacionalnega programa za mladino je zagotoviti bolj pregleden in med posameznimi resorji usklajen pristop do problemov, s katerimi se soočajo mladi. Hkrati pa dati Uradu RS za mladino tudi vzvod, da lahko učinke posameznih sektorskih politik tudi spremlja in meri. Posledično bo omogočeno lažje in na vladni ravni enotno odzivanje na probleme. Ta pristop je spričo vedno bolj perečih težav, s katerimi se soočajo mladi v Sloveniji, nujen.
Dodana vrednost NPM je njegova horizontalna narava, saj združuje ukrepe na področjih, ki so v pristojnosti različnih ministrstev. Poleg tega bo omogočil, da se mladi in področja, ki mladino ključno zadevajo, ustrezno umestijo na dnevni red političnega odločanja in v vidno polje širše javnosti. Podobne strateške dokumente pozna večina držav članic EU.
Na podlagi NPM se sprejemajo letni izvedbeni načrti, ki so usklajeni s proračunskim obdobjem in sredstvi, ki so namenjena za posamezne ukrepe. Vloga izvedbenega načrta je operacionalizacija posameznega ukrepa na ravni aktivnosti ministrstev.
NPM je zasnovan tako, da je pomembnost posameznega področja za življenje mladih najprej nazorno utemeljena, tudi z grafi in tabelami. Izpostavljeni so trendi skozi čas ter primerjave s položajem drugih generacij ter stanjem v drugih evropskih državah. Temu sledijo cilji, ki so skladni s slovenskimi in evropskimi strateškimi dokumenti. Posameznemu cilju je določeno merilo ter izhodiščna vrednost ter pričakovani razvojni učinek. Določena so prioritetna področja, ki podpirajo uresničitev cilja, nosilec (ali več nosilcev) na vladni ravni ter finančni vir in obdobje uresničevanja.
Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 je sprejeta za obdobje devetih let, spremljajo pa jo t. i. izvedbeni načrti (sprejme jih Vlada RS), ki splošne cilje in usmeritve te resolucije po področjih zasledujejo s specifičnimi ukrepi. Ključni elementi resolucije so sprejeti splošni cilji po posameznih področjih. Za vsak cilj je določeno merilo uspešnosti in pričakovani razvojni učinek, ki naj bi ga doseganje cilja imelo. Cilj se dosega z aktivnostmi/ukrepi znotraj prioritetnih podpodročij, katerih učinkovitost in uspešnost se meri s kazalci, oblikovanimi za vsako prioritetno podpodročje posebej.