Za učinkovito izvajanje Sporazuma o vprašanjih nasledstva skrbi Stalni skupni odbor visokih predstavnikov. Visoki predstavnik RS za nasledstvo ima v Sloveniji glavno vlogo pri usklajevanju, oblikovanju in predstavljanju stališč na tem področju. V Sloveniji deluje tudi Sklad RS za nasledstvo, minister za finance pa vodi koordinacijski odbor za vprašanja nasledstva, ki določa strategijo delovanja države na tem področju.

Visoki predstavnik RS za nasledstvo z dosežki na področju nasledstva po nekdanji SFRJ seznanja Vlado RS.

Stalni skupni odbor visokih predstavnikov sestavljajo naslednji člani:

• Goran Krtalić, Bosna in Hercegovina
• Andreja Metelko-Zgombić, Hrvaška
• Fatmire Isaki, Severna Makedonija
• Miha Pogačnik, Slovenija
• Aleksandar Gajić, Srbija.

Premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev

Sloveniji po sporazumu pripada 14 odstotkov nepremičnin, ki so v prilogi B sporazuma evidentirane kot premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev (DKP) nekdanje SFRJ. Sloveniji sta bili v procesu delitve dodeljeni dobri dve tretjini objektov, ki ji pripadajo glede na kvote DKP po sporazumu. Slovenija je prevzela vseh deset nepremičnin, ki so ji bile do zdaj dodeljene: v Washingtonu, Celovcu, Milanu, Rimu, Brasilii, Sao Paulu, Rabatu, Bamaku, Georgetownu in dve v Dar es Salaamu. Nekatere od navedenih nepremičnin Slovenija že uporablja za potrebe DKP. Ministrstvo za zunanje zadeve je v svojo zbirko prevzelo tudi več kot 220 umetniških del slovenskih avtorjev, ki so krasila objekte DKP nekdanje SFRJ. 

Finančna sredstva in obveznosti

Sloveniji pripada 16 odstotkov razpoložljivih finančnih sredstev v tujini. Vprašanje delitve monetarnega zlata in depozitov Narodne banke Jugoslavije (NBJ) v komercialnih bankah v tujini je v glavnem že urejeno. Odprta ostajajo vprašanja jamstev za tako imenovane stare devizne vloge, delitve deviznih sredstev NBJ pri šestih bankah z mešanim kapitalom v tujini in klirinškega dolga z desetimi državami, pa tudi vprašanje dolga SFRJ do mednarodnih organizacij, med drugim OZN.

Sporazum je predvidel pogajanja med državami naslednicami o prevzemu jamstev SFRJ in Narodne banke Jugoslavije za stare devizne vloge, ki v 90-ih letih prejšnjega stoletja niso bile izplačane varčevalcem v okviru nacionalnih shem posameznih držav. Poleg obveznosti, ki jo imajo države po sporazumu, se je do vprašanja v več sodbah opredelilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice in ugotovilo kršitev človekovih pravic. Odprava kršitev je v teku, obveznost pogajanj pa ostaja izziv za naslednice nekdanje SFRJ.

Arhivi

Sporazum podrobno ureja vprašanje delitve, kopiranja arhivov nekdanje SFRJ in dostopa do njih. Predvideva prost in neoviran dostop predstavnikov zainteresiranih držav naslednic do državnih arhivov SFRJ. Dostop do arhivov SFRJ v Beogradu (Arhiv Jugoslavije in Diplomatski arhiv MZZ Republike Srbije) se izboljšuje, še vedno pa je otežen dostop do arhiva nekdanjih obveščevalnih služb in arhiva NBJ. Slovenski arhivisti vsako leto opravijo nekajtedensko evidentiranje v arhivih SFRJ. 

Slovenija je v letih 2016 in 2017 od Srbije prevzela več kot 100 mednarodnih sporazumov, katerih depozitar je bila nekdanja SFRJ in ki se nanašajo izključno na ozemlje Republike Slovenije. Gre za prvo restitucijo državnih arhivov SFRJ kateri koli državi naslednici. Hkrati s sporazumi je Slovenija prevzela tudi mejno dokumentacijo za mejo z Italijo (kopenska meja), Madžarsko (cona A) ter Avstrijo, ki med drugim vsebujejo geodetske in topografske podatke ter zemljevide. Za Republiko Slovenijo je posebnega pomena pridobitev izvirnikov Osimskih sporazumov, glede česar pa še ni dosežen dogovor s Hrvaško, kot to določa sporazum. Na pobudo Slovenije so se leta 2014 začeli pogovori o digitalizaciji skupnih arhivov SFRJ. Leta 2016 se je zaključil pilotni projekt, v katerem je bil digitaliziran eden od manjših fondov skupnega gradiva. 

Pokojnine

Vse države naslednice so med seboj sklenile dvostranske sporazume na področju socialne varnosti in uredile vprašanja zagotavljanja pokojnin.

Druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti

Na tem področju ni večjih odprtih zadev. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) naslednice poziva k soglasju o razdelitvi licenčnin, ki pripadajo nekdanji SFRJ na njihovem računu. Predlagan je pobot za obveznosti SFRJ. Dogovor o delitvi sredstev med naslednicami še ni bil dosežen.

Zasebno premoženje in pridobivanje pravice

Priloga se nanaša na zasebno premoženje državljanov in pravnih oseb ter zavezuje države naslednice, da to premoženje varujejo v skladu z določbami sporazuma kljub temu, da gre za zasebnopravna razmerja in ne za meddržavne terjatve ali obveznosti. Priloga je sestavni del sporazuma in za njeno izvajanje v skladu z navedenim načelom neposredne uporabe mednarodnih pogodb ni treba sprejeti nobenih zakonodajnih in izvedbenih pravnih aktov. V zvezi z izvajanjem priloge v Srbiji ni enotne prakse zaradi nasprotnih stališč izvršne in sodne oblasti do vprašanja vzajemnosti. Medtem ko vlada Republike Srbije priznava vzajemnost in praviloma omogoča vračanje zahtevanih nepremičnin slovenskim podjetjem, sodišča ugotavljajo, da vzajemnosti ni, ter zahtevke slovenskih podjetij zavračajo. Slovenija vztrajno poziva Srbijo k odpravi neenotne prakse in izvajanju določb sporazuma.