Skoči do osrednje vsebine

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti so Sporazum o vprašanjih nasledstva 29. junija 2001 na Dunaju podpisale Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Zvezna republika Jugoslavija – danes Srbija. Z njim se je ustvarila podlaga za urejanje medsebojnih pravic in obveznosti med petimi državami naslednicami nekdanje skupne države SFRJ.

Ob razpadu nekdanje SFRJ se je pet držav naslednic dogovorilo o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti glede vprašanj nasledstva po nekdanji skupni državi in podpisalo Sporazum o vprašanjih nasledstva.

Sporazum je podlaga za urejanje medsebojnih pravic in obveznosti med državami naslednicami in je edini veljaven mednarodnopravni akt, ki so ga ratificirale vse države naslednice nekdanje SFRJ. Z njim je bilo dokončno potrjeno, da je ob razpadu nekdanje SFRJ nastalo pet suverenih držav naslednic.

Slovenija je sporazum ratificirala leta 2002, veljati pa je začel 2. junija 2004, ko ga je ratificirala še zadnja država naslednica.  

Pot do sporazuma o nasledstvu med državami nekdanje SFRJ

Pot do sporazuma o nasledstvu med državami nekdanje SFRJ

Za učinkovito izvajanje Sporazuma o vprašanjih nasledstva skrbi Stalni skupni odbor visokih predstavnikov. Visoki predstavnik RS za nasledstvo ima v Sloveniji glavno vlogo pri usklajevanju, oblikovanju in predstavljanju stališč na tem področju. V Sloveniji deluje tudi Sklad RS za nasledstvo, minister za finance pa vodi koordinacijski odbor za vprašanja nasledstva, ki določa strategijo delovanja države na tem področju.

Visoki predstavnik RS za nasledstvo z dosežki na področju nasledstva po nekdanji SFRJ seznanja Vlado RS.

Stalni skupni odbor visokih predstavnikov sestavljajo naslednji člani:

  • Mirsad Žuga, Bosna in Hercegovina
  • Andreja Metelko-Zgombić, Hrvaška
  • Andrej Žernovski, Severna Makedonija
  • Mateja Vraničar Erman, Slovenija
  • Aleksandar Gajić, Srbija.

 

Sporazum ureja vzajemne pravice in obveznosti držav naslednic nekdanje SFRJ glede naslednjih tematik:

Premično in nepremično premoženje

Pri njegovi razdelitvi se uveljavlja teritorialno načelo (prehod lastninske pravice na državo, na ozemlju katere je bilo premoženje ob razglasitvi neodvisnosti). Izjema so predmeti, ki imajo velik pomen za kulturno dediščino ene od držav in so po izvoru z ozemlja te države, zato lastninska pravica zanje preide na to državo. Slovenija je oblikovala seznam predmetov slovenske premične kulturne dediščine (313 eksponatov – umetnine, filmi, primerki v poštnem, železniškem, vojnem muzeju, ostanki letala Edvarda Rusjana itd.), ki so na ozemlju Republike Srbije. Seznam je bil aprila 2015 predan Srbiji.

Premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev

Sloveniji po sporazumu pripada 14 odstotkov nepremičnin, ki so v prilogi B sporazuma evidentirane kot premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev (DKP) nekdanje SFRJ. Sloveniji sta bili v procesu delitve dodeljeni dobri dve tretjini objektov, ki ji pripadajo glede na kvote DKP po sporazumu. Slovenija je prevzela vseh deset nepremičnin, ki so ji bile do zdaj dodeljene: v Washingtonu, Celovcu, Milanu, Rimu, Brasilii, Sao Paulu, Rabatu, Bamaku, Georgetownu in dve v Dar es Salaamu. Nekatere od navedenih nepremičnin Slovenija že uporablja za potrebe DKP. Ministrstvo za zunanje zadeve je v svojo zbirko prevzelo tudi več kot 220 umetniških del slovenskih avtorjev, ki so krasila objekte DKP nekdanje SFRJ. 

stavba nekdanjega veleposlaništva SFRJ, Brasil, Brazilija; Slovenija prevzela 2016

1 / 9
stavba nekdanjega veleposlaništva SFRJ, Brasil, Brazilija; Slovenija prevzela 2016

Finančna sredstva in obveznosti

Sloveniji pripada 16 odstotkov razpoložljivih finančnih sredstev v tujini. Vprašanje delitve monetarnega zlata in depozitov Narodne banke Jugoslavije (NBJ) v komercialnih bankah v tujini je v glavnem že urejeno. Odprta ostajajo vprašanja jamstev za tako imenovane stare devizne vloge, delitve deviznih sredstev NBJ pri šestih bankah z mešanim kapitalom v tujini in klirinškega dolga z desetimi državami, pa tudi vprašanje dolga SFRJ do mednarodnih organizacij, med drugim OZN.

Sporazum je predvidel pogajanja med državami naslednicami o prevzemu jamstev SFRJ in Narodne banke Jugoslavije za stare devizne vloge, ki v 90-ih letih prejšnjega stoletja niso bile izplačane varčevalcem v okviru nacionalnih shem posameznih držav. Poleg obveznosti, ki jo imajo države po sporazumu, se je do vprašanja v več sodbah opredelilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice in ugotovilo kršitev človekovih pravic. Odprava kršitev je v teku, obveznost pogajanj pa ostaja izziv za naslednice nekdanje SFRJ.

Arhivi

Sporazum podrobno ureja vprašanje delitve, kopiranja arhivov nekdanje SFRJ in dostopa do njih. Predvideva prost in neoviran dostop predstavnikov zainteresiranih držav naslednic do državnih arhivov SFRJ. Dostop do arhivov SFRJ v Beogradu (Arhiv Jugoslavije in Diplomatski arhiv MZZ Republike Srbije) se izboljšuje, še vedno pa je otežen dostop do arhiva nekdanjih obveščevalnih služb in arhiva NBJ. Slovenski arhivisti vsako leto opravijo nekajtedensko evidentiranje v arhivih SFRJ. 

Slovenija je v letih 2016 in 2017 od Srbije prevzela več kot 100 mednarodnih sporazumov, katerih depozitar je bila nekdanja SFRJ in ki se nanašajo izključno na ozemlje Republike Slovenije. Gre za prvo restitucijo državnih arhivov SFRJ kateri koli državi naslednici. Hkrati s sporazumi je Slovenija prevzela tudi mejno dokumentacijo za mejo z Italijo (kopenska meja), Madžarsko (cona A) ter Avstrijo, ki med drugim vsebujejo geodetske in topografske podatke ter zemljevide. Za Republiko Slovenijo je posebnega pomena pridobitev izvirnikov Osimskih sporazumov, glede česar pa še ni dosežen dogovor s Hrvaško, kot to določa sporazum. Na pobudo Slovenije so se leta 2014 začeli pogovori o digitalizaciji skupnih arhivov SFRJ. Leta 2016 se je zaključil pilotni projekt, v katerem je bil digitaliziran eden od manjših fondov skupnega gradiva. 

Pokojnine

Vse države naslednice so med seboj sklenile dvostranske sporazume na področju socialne varnosti in uredile vprašanja zagotavljanja pokojnin.

Druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti

Na tem področju ni večjih odprtih zadev. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) naslednice poziva k soglasju o razdelitvi licenčnin, ki pripadajo nekdanji SFRJ na njihovem računu. Predlagan je pobot za obveznosti SFRJ. Dogovor o delitvi sredstev med naslednicami še ni bil dosežen.

Zasebno premoženje in pridobivanje pravice

Priloga se nanaša na zasebno premoženje državljanov in pravnih oseb ter zavezuje države naslednice, da to premoženje varujejo v skladu z določbami sporazuma kljub temu, da gre za zasebnopravna razmerja in ne za meddržavne terjatve ali obveznosti. Priloga je sestavni del sporazuma in za njeno izvajanje v skladu z navedenim načelom neposredne uporabe mednarodnih pogodb ni treba sprejeti nobenih zakonodajnih in izvedbenih pravnih aktov. V zvezi z izvajanjem priloge v Srbiji ni enotne prakse zaradi nasprotnih stališč izvršne in sodne oblasti do vprašanja vzajemnosti. Medtem ko vlada Republike Srbije priznava vzajemnost in praviloma omogoča vračanje zahtevanih nepremičnin slovenskim podjetjem, sodišča ugotavljajo, da vzajemnosti ni, ter zahtevke slovenskih podjetij zavračajo. Slovenija vztrajno poziva Srbijo k odpravi neenotne prakse in izvajanju določb sporazuma.

Iskalnik