Prenesene devizne vloge
Slovenija poudarja, da je problematika prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem nasledstveno vprašanje, ki ga je treba reševati v okviru nasledstvenih pogajanj, medtem ko se na Hrvaškem sodni postopki proti LB in NLB nadaljujejo, zaradi česar navedenima družbama nastaja škoda. Ker je Evropska komisija v preteklosti že imela aktivno vlogo pri sklepanju memoranduma o soglasju med slovensko in hrvaško vlado, Slovenija pričakuje, da bo poziv k mediaciji sprejela.
Ozadje problematike
Državi sta se z memorandumom o soglasju iz Mokric leta 2013 zavezali, da bosta rešitev za vprašanje prenesenih deviznih vlog poiskali v okviru nasledstvenih pogajanj. Hrvaška se je poleg tega zavezala, da bo do končne razrešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki na hrvaških sodiščih tečejo proti LB in NLB, Slovenija pa se je zavezala, da bo po podpisu memoranduma začela postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe k EU.
Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška pa ne, saj se postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih nadaljujejo. Doslej so se pravnomočno končali štirje postopki, od tega trije v škodo LB in NLB. Navedenima družbama in Sloveniji tako nastaja škoda, med drugim zato, ker se znižuje vrednost naložbe države v NLB, kar se je pokazalo tudi v postopku privatizacije NLB.
Predmet mediacije
Slovenija poudarja, da postopki, ki tečejo v primeru prenesenih deviznih vlog na hrvaških sodiščih proti LB in NLB, pomenijo kršitev mednarodnopravnih obveznosti Hrvaške, slovenskega ustavnopravnega reda in prava EU.
Hrvaška se v minulih letih ni odzvala na pozive Slovenije k reševanju tega vprašanja v okviru nasledstvenih pogajanj. Slovenija je zaradi nadaljevanja sodnih postopkov proti LB in NLB na Hrvaškem Evropsko komisijo 23. aprila 2018 zaprosila za mediacijo v primeru prenesenih deviznih vlog.