Skoči do osrednje vsebine

Slovenija je 15. septembra 2016 pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP) vložila meddržavno tožbo proti Republiki Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij. Ustna obravnava o vprašanju dopustnosti meddržavne tožbe je potekala 12. junija 2019. Slovenija je tako prvič dobila priložnost, da je sodišču neposredno predstavila svoje argumente in dokaze, s katerimi utemeljuje kršitve, storjene v škodo LB v 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči.
Infografika Meddržavna tožba o spoštovanju temeljnih pravic po EKČP

Meddržavna tožba o spoštovanju temeljnih pravic po EKČP

Vsebina tožbe

Slovenija dokazuje, da je Hrvaška kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (v nadaljevanju: konvencija), ker so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem LB v zadnjih 25 letih onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. Dolžniki LB na Hrvaškem so se tako izognili poplačilu svojih dolgov.

Slovenija se je znašla v nepravičnem položaju, saj na eni strani izplačuje varčevalce LB Glavne podružnice Zagreb in Sarajevo (sodba v zadevi Ališić), na drugi strani pa je bila LB na Hrvaškem preprečena izterjava njenih terjatev do hrvaških podjetij.

Hrvaška podjetja namreč niso poravnala zapadlih obveznosti, pretežno iz naslova posojil in garancij, odobrenih po letu 1980, zato sta LB in njena podružnica v Zagrebu med letoma 1991 in 1996 začeli postopke izterjave pred hrvaškimi sodišči. Sledili so dolgotrajni sodni postopki, LB pa je bila ves čas deležna arbitrarnega odločanja hrvaških sodnih in upravnih organov, prisilnega preprečevanja poslovanja na Hrvaškem, sistematičnega zavlačevanja sodnih postopkov ter preprečevanja izvršb pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb, tudi z vmešavanjem izvršilne oblasti. 

Namen tožbe je pravična rešitev

Glede na dolgoletna neuspešna pogajanja v zadevi LB in nespoštovanje že doseženih dvostranskih dogovorov s strani Hrvaške, je Slovenija presodila, da je edina možnost za rešitev tega spora uporaba pravnih sredstev na mednarodni ravni. Po izčrpanju vseh pravnih sredstev na Hrvaškem je Slovenija vložila meddržavno tožbo pri ESČP, ki je sprva vključevala 26 sodnih zadev, po naknadnih dopolnitvah pa gre za skupno 48 zadev glede terjatev LB do hrvaških podjetij. Slovenija je vložila tudi zahtevek za pravično zadoščenje, v katerem je ocenjena škoda, ki je bila s kršitvami konvencije povzročena LB v teh postopkih, in znaša 429,5 milijona evrov. 

Republika Slovenija pričakuje, da bo ESČP po odločitvi o pravici do premoženja deviznih varčevalcev (sodba v zadevi Ališić), ki jo Slovenija po ugotovitvi Odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope v celoti izvršila, našlo pravično rešitev tudi v primeru kršitev s strani Hrvaške.