Visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo dr. Ana Polak Petrič je pred velikim senatom ESČP v Strasbourgu poudarila, "da iz Evropske konvencije jasno izhaja, da imajo vsi posamezniki in pravne osebe zajamčene pravice. Če bi sodišče slovensko tožbo zavrnilo, bi to pomenilo, da pravne osebe, ki so v državni lasti, teh pravic ne uživajo ter da strasbourško sodišče ne more zagotavljati varstva njihovih pravic«.
     
Slovenske argumente je pred sodiščem predstavil tudi vodja slovenske odvetniške ekipe dr. Ben Juratowitch, ki je v zaključku slovenskega nastopa na sodišču povedal, da je "slovenska tožba utemeljena in dopustna ter da ima Slovenija vso pravico, da hrvaške kršitve naslovi v meddržavni tožbi pred ESČP".  
     
Slovenija je 15. septembra 2016 na ESČP vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški. V skladu s 33. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic je obvestila sodišče, da je Hrvaška kršila konvencijo, saj sta hrvaška sodna in izvršilna oblast s svojim sistematičnim ravnanjem LB v dolgotrajnih postopkih protipravno prikrajšali za njeno premoženje in pošteno sojenje.
     
Države članice Sveta Evrope so v skladu s konvencijo dolžne vsakomur in vsaki pravni osebi zagotoviti pravice in svoboščine. Te pravice uživa tudi Ljubljanska banka. Zato Slovenija zagovarja stališče, da ugovor Hrvaške glede dopustnosti tožbe ni utemeljen. Drugačna razlaga sodišča bi lahko pomenila daljnosežen precedens in bi odprla vrata tudi za arbitrarno in neenakopravno obravnavo gospodarskih subjektov v državni lasti, ki poslujejo v tuji državi.
     
V interesu mednarodne skupnosti je, da se spori rešijo čim prej in na miren način, kar je še posebej pomembno za regijo, ki se sooča s številnimi nerešenimi vprašanji. Slovenija izhaja iz načel pravne države in zaupanja v mednarodno sodstvo, zato je to odprto vprašanje naslovila na omenjeno sodišče.
     
Glede na prakso ob drugih meddržavnih tožbah pričakujemo odločitev sodišča o dopustnosti tožbe konec tega leta ali v prvi polovici naslednjega leta.