GOV.SI

Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Obeležujemo ga vsako leto tretji petek v novembru, osrednji dogodek dneva slovenske hrane pa je tradicionalni slovenski zajtrk.

Dan slovenske hrane

Dan slovenske hrane obeležujemo od leta 2012 vsak tretji petek v novembru. Leta 2019 bomo dan slovenske hrane obeležili v petek, 15. novembra.

Glavni namen obeležitve je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. 

 Zakaj lokalno pridelana hrana?

  1. Je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. 
  2. Zaradi bližine proizvodnje se zanjo lahko uporablja manj aditivov, kot so na primer konzervansi in barvila, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu.
  3. Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti in zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane.
  4. Z izbiro lokalne hrane ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.

V okviru dneva slovenske hrane poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, v katerega so  vključeni slovenski vrtci, osnovne šole ter druge institucije oz. javni zavodi.

Tradicionalni slovenski zajtrk

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednji dogodek dneva slovenske hrane, ki so ga v vrtcih in osnovnih šolah v sedanji obliki in na nacionalni ravni oz. vseslovenskem obsegu prvič izvedli leta 2011. Že prej pa so ga na pobudo Čebelarske zveze Slovenije izvajali v mnogih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Projekt je z leti prerasel v vseslovenski dogodek, ki zaživi vsak tretji petek v novembru in se iz osnovnih šol širi tudi v različne druge ustanove.    

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z ostalimi partnerji vsako leto povabi vzgojno-izobraževalne in druge javne zavode, ki sami pripravljajo hrano, gostinsko-turistično dejavnost, trgovce in trgovske verige in tudi vso ostalo zainteresirano javnost, da še posebej na dan slovenske hrane pri sestavi jedilnikov dajejo prednost lokalni oziroma slovenski hrani.

S projektom se posebej osredotočamo na otroke šolajočo se mladino, jih  izobražujemo, obveščamo in ozaveščamo, pa tudi  širšo javnost, o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalne oziroma slovenske hrane, pomenu kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njunem vplivu na okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih in racionalnem ravnanju z embalažo. 

Za doseganje postavljenih ciljev vrtce in osnovne šole spodbujamo, da na dan izvedbe Tradicionalnega slovenskega zajtrka, izvedejo še čim več različnih spremljajočih dejavnosti kot so npr. naravoslovni dnevi oziroma dneva dejavnosti na temo zdrave prehrane, kmetijstva, čebelarstva, ali svetovnega dneva čebel. Če zajtrk sestavijo iz kruha, mleka, masla, medu in jabolk, ki so bila pridelana oziroma predelana v Sloveniji, potem lahko uveljavljajo možnost povračila stroškov za nakup živil.