Veljavni zastareli zakon vsakokratni vladajoči politiki omogoča neposredno imenovanje vodstva RTV Slovenija ter s tem poseganje v kadrovske in vsebinske odločitve javne RTV Slovenija. 

Upravljanje RTV Slovenija po sedanji zakonodaji

V veljavnem Zakonu o Radioteleviziji Slovenija manjka pomembna varovalka, s katero bi zamejili vpliv političnih strank na imenovanje programskih svetnikov in nadzornikov. Politične stranke namreč same izberejo, katere kandidatke in kandidate bodo imenovale na ta mesta. Izbira nadzornikov in svetnikov je bila od sprejema zakona leta 2005 v celoti prepuščena strankarski politiki, zato je sestava programskega in nadzornega sveta v praksi odražala razmerje političnih moči v Državnem zboru.

Zakon o Radioteleviziji Slovenija iz leta 2005 je uvedel poseben upravljavski organ – programski svet RTV Slovenija. Sestavlja ga 29 članov in članic, ki jih predlagata madžarska in italijanska narodna skupnost, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, predsednik Republike Slovenije in zaposleni na RTV Slovenija, večino članov (21 od 29) pa imenuje neposredno Državni zbor na predlog političnih strank ter na predlog gledalcev in poslušalcev. Programski svet sprejema ključne kadrovske in programske odločitve pri delovanju RTV Slovenija. Programski svetniki med drugim imenujejo in razrešujejo generalnega direktorja RTV Slovenija, dajejo predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorjev in urednikov radia in televizije ter sprejemajo programske standarde javne RTV.

Tudi v nadzorni svet RTV Slovenija večino (9 od 11 članov) imenujeta vlada in Državni zbor. Med glavnimi nalogami nadzornega sveta sta sprejemanje statuta na podlagi predhodnega soglasja programskega sveta in finančnega načrta javne RTV.

Umik politike iz RTV Slovenija

Na prevelik vpliv politike na javne medije je opozorila tudi Evropske komisija v poročilu o stanju pravne države v Sloveniji. Avtorji poročila so opozorili, da zdaj veljavna zakonodaja v praksi ne ponuja dovolj učinkovitih varovalk pred posegi politike v delovanje in upravljanje javne radiotelevizije, ravno nasprotno; v poročilu ocenjujejo, da obstaja zelo visoko tveganje za poseganje politike v neodvisnost javne RTV. Vlada je zato julija 2022 prvič po skoraj dvajsetih letih sprejela novelo Zakona o RTV Slovenija, s katero je odpravila nekatere največje pomanjkljivosti starega zakona, povezane z upravljanjem javne RTV. Državni zbor po novem zakonu ne imenuje nobenega svetnika v Svet RTV Slovenija. Pri pripravi novega zakona je sodelovala tudi civilna družba, ki je besedilo zakona pred obravnavo uskladila z vsemi relevantnimi strokovnimi in interesnimi javnostmi, novinarskimi organizacijami in sindikati.

Argumenti na očitke

Predlagatelj referenduma ocenjuje, da "zakon pelje nazaj v stare čase, saj vlada z novelo dodeljuje prednost le določenim nevladnim organizacijam, ki so navzven apolitične, a so v preteklosti že imenovale politične kadre". Zakaj so bile pri sestavi Sveta RTV izbrane prav navedene nevladne organizacije?

Veljavni Zakon o Radioteleviziji Slovenija je strankarski politiki omogočil neposreden vpliv na vodenje in delovanje največjega slovenskega javnega medija. Politika svojega vpliva v dvajsetih letih ni nikoli uporabila za utrjevanje avtonomije in neodvisnosti javnega medija, ampak je v programski in nadzorni svet imenovala posameznike in posameznice, ki namesto javnega zastopajo strankarski interes. Poleg tega za svetnike in nadzornike po veljavnem zakonu ni predviden odpoklic pred koncem mandata, kadar ne delujejo v javnem interesu ali povzročajo škodo javni RTV. Z novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija vlada predlaga boljšo rešitev: člane novega telesa – Sveta RTV bodo imenovali civilna družba na podlagi javnega poziva in zaposleni na RTV. Javni poziv pomeni, da se lahko prijavi vsak, ki to želi.

Izbor Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Nacionalnega sveta za kulturo, Olimpijskega komiteja Slovenije, Informacijskega pooblaščenca, Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij in Varuha človekovih pravic Republike Slovenije nikakor ne pomeni delegatskega sistema, da vsaka od naštetih organizacij predlaga svojega kandidata. Zakon predvideva, da omenjene organizacije oziroma telesa izvedejo postopek javnega poziva med interesnimi in strokovnimi združenji ter posamezniki na svojem področju. Na primer Olimpijski komite Slovenije denimo pripravi poziv vsem športnim organizacijam, naj predlagajo najustreznejše kandidate oziroma kandidatke, medtem ko Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja razpiše poziv za kandidata ali kandidatko denimo med vsemi nevladnimi okoljskimi organizacijami. V tem smislu nikakor ni v igri vnaprejšnja prednost določenih nevladnih organizacij, temveč zagotavljanje kar najširšega sodelovanja s strani civilne družbe. Trditev, da gre za predstavnike omenjenih organizacij, ne drži.

Zakon je bil sprejet brez kakršnekoli javne razprave. V nobeni od evropskih držav ni take ureditve, kot je predlagana z novim zakonom.

Vlada je z nujnim postopkom hotela preprečiti težko popravljive posledice za delovanje RTV, kot smo jim priča danes. Novela zakona je bila pred obravnavo usklajena s civilno družbo, stroko, novinarskimi združenji in sindikati. Vsak bralec in bralka ali poslušalec in poslušalka lahko na podlagi javnega poziva kandidira za svetnika v Svetu RTV. Na prevelik vpliv politike na javno RTV je opozorila tudi Evropska komisija.

Namen zakona je obglaviti tej vladi nevšečno vodstvo RTV Slovenija.

Javna RTV je v globoki krizi vodenja, zaposleni stavkajo že pol leta, vodstvo ukinja priljubljene oddaje, upada kakovost oddaj, upada gledanost, vodstvo zaposluje kadre iz propagandnih strankarskih medijev, stavkajočim grozijo z odpuščanjem. Že od maja letos je očitno, da je RTV Slovenija v hudi krizi glede vodenja, saj vodstvo deluje v interesu politike, ne pa v interesu javnosti. V zadnjem času so razmere tako kritične, da je ogrožen obstoj RTV. S predlagano novelo zakona vlada bistveno otežuje neposredne posege strankarske politike v avtonomijo javne RTV in politiko umika iz neposrednega odločanja o delovanju najpomembnejšega javnega medija. To pa je prvi pogoj, da lahko javna RTV opravlja svoje naloge javnega medija, ki so v spremenjeni medijski krajini ključne za verodostojno obveščanje državljank in državljanov in obstoj demokracije. Poleg tega v Sloveniji ni alternativnega medija, ki bi lahko prevzel vlogo javne RTV. Zasebni mediji in tuje internetne platforme ne morejo nadomestiti javnega medija, saj jim ni treba poskrbeti za preverjanje dejstev, upoštevanje različnih mnenj ter posredovanje verodostojnih informacij, kar ostaja glavno poslanstvo javnih medijev. Brez neodvisnih javnih medijev ni demokratične družbe.

Novela zakona namesto nadzornega sveta uvaja novo finančno posvetovalno telo, čeprav ima vsako kulturno društvo oziroma vsak najmanjši odbor svoj nadzorni svet, ki nadzira porabo financ.

To je popolno zavajanje. Novi zakon o RTV, o katerem bomo odločali na referendumu, uvaja redni zunanji nadzor Računskega sodišča nad poslovanjem javne RTV. To je strožja ureditev kot danes, ko o tem odloča politično imenovani Nadzorni svet RTV.

Referendum bo odločanje o povišanju RTV-prispevka.

Predlog novega zakona, o katerem se odloča na referendumu, niti v eni točki ne zvišuje RTV-prispevka. Pobudniki referenduma hočejo ohraniti sedanjo ureditev, po kateri strankarska politika imenuje vse nadzornike in večino programskih svetnikov javne RTV. Prav tako nasprotujejo večjemu vplivu zaposlenih in civilne družbe na upravljanje in delovanje javne RTV ter se zavzemajo za ukinitev sistemskega javnega financiranja javne RTV.