Avtorji poročila tako opozarjajo, da sedaj veljavna zakonodaja v praksi ne ponuja dovolj učinkovitih varovalk pred posegi politike v delovanje in upravljanje javne radiotelevizije (javne RTV). Ravno nasprotno. Ker državni zbor imenuje večino programskih svetnikov in nadzornike javne RTV, v poročilu ocenjujejo, da obstaja zelo visoko tveganje za poseganje politike v neodvisnost javne RTV.

Kako realno je to tveganje, je zelo nazorno pokazala trenutna kriza na javne RTV – politično imenovani svetniki so za kandidata za direktorja televizije potrdili nekdanjega glavnega vladnega komunikatorja prejšnje vlade Uroša Urbanijo. Programski svetniki so večkrat pokazali, da ne delujejo v interesu javnosti ali javnega interesa, ampak izključno v interesu političnih strank, ki so jih imenovale v programski svet. Večkrat so posegali v program in imenovanje področne urednike, brez podpore kolektiva. Vse to je privedlo tudi do stavke zaposlenih.

Z novim zakonom o RTV Slovenija na ministrstvu upoštevamo priporočila Evropske komisije, saj umikamo neposreden vpliv politike na delovanje in upravljanje javne RTV. Po novem zakonu namreč politika ne imenuje več programskih svetnikov in nadzornikov, ampak bodo nove svetnike v svetu javne RTV izbrali zaposleni in civilna družba. Na ta način bomo močno omejili neposreden vpliv politike na delovanje javne RTV in ji vrnili avtonomijo.

Avtorji poročila tudi opozarjajo na nekatera druga tveganja na področju medijev, ki negativno vplivajo na delovanje pravne države. Med drugim so to:

• visoka koncentracija lastništva v medijih, posamični medijski lastniki so pridobili veliko medijsko moč,
• netransparentno lastništvo, za katero v določenih medijih niso znani dejanski lastniki,
• netransparentna poraba javnega denarja (državnega oglaševanja) v medijih,
• vse slabše delovne razmere novinarjev, kot so pritiski lastnikov in politike, strateške tožbe, spletno nadlegovanje in grožnje idr.

Na ministrstvu smo vključeni v razpravo o krepitvi demokratičnih institucij v Evropski uniji, med drugim smo se zavzeli za izoblikovanje učinkovitih varovalk pred medijsko koncentracijo, transparentno financiranje medijev ter zaščito novinarjev pred političnimi in ekonomskimi pritiski, pa tudi pred novimi načini za njihovo utišanje, kot so denimo vdori v njihove zasebne elektronske komunikacije in strateške tožbe.