Skoči do osrednje vsebine

Javni mediji imajo zelo pomembno vlogo. Vsem državljanom in državljankam morajo pod enakimi pogoji zagotoviti kakovostne informativne, izobraževalne in zabavne vsebine. Javni mediji so v vseh evropskih državah prepoznani kot javna dobrina, ki jo je treba sistemsko financirati ter tako poskrbeti za njeno finančno in uredniško avtonomijo.

Zakaj javni mediji

Javni mediji – v Sloveniji sta to javna radiotelevizija (RTV) in nacionalna tiskovna agencija (STA) – imajo v medijski krajini zelo pomembno vlogo. Javni mediji imajo dolžnost vsem državljanom in državljankam pod enakimi pogoji zagotoviti kakovostne informativne, izobraževalne in zabavne vsebine.

V nasprotju s komercialnimi mediji morajo delovati v javnem interesu ter ponujati tudi vsebine, ki niso tržno zanimive in jih ni mogoče financirati z oglasi: pripravljati izobraževalne, kulturne, verske in otroške programe, poskrbeti za manjšine ter vzdrževati domačo in tujo dopisniško mrežo. Javni mediji so zato v vseh evropskih državah prepoznani kot javna dobrina, ki jo je treba sistemsko (javno) financirati ter tako poskrbeti za njeno finančno in uredniško avtonomijo.

Javni mediji v Sloveniji

V Sloveniji imamo dva medija, ki sta nosilca javne službe na medijskem področju: RTV Slovenija in STA, ki ima predvsem informacijsko vlogo. Javna radiotelevizija opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, saj je kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena odgovorna tudi za izvirno avdiovizualno produkcijo (filme, serije, nanizanke, resno in zabavno glasbo ter podobno), izobraževalne vsebine, otroški in mladinski program ter za medijsko vzgojo. Vlogi RTV Slovenija in STA kot oblikovalcev in posredovalcev verodostojnih informacij sta ob pričakovani rasti števila lažnih novic in podobnih pojavih še posebej pomembni.

Kako se financirajo javni mediji

Javno financiranje javnih medijev je v državah Evropske unije (EU) urejeno na več načinov. Najpogostejše je plačevanje posebnega televizijskega prispevka, kot ga poznamo v Sloveniji, saj daje javnemu zavodu največ finančne avtonomije. V tem primeru vlada določi višino ali način določanja prispevka, javna RTV pa sama ali s pomočjo posebne agencije poskrbi za pobiranje denarja. Manj pogosto je neposredno financiranje javnih medijev iz proračuna ali prek dohodnine. V zadnjih letih se po EU uveljavljajo tudi druge oblike medijskih in komunikacijskih prispevkov, iz katerih države financirajo svoje javne medije.

Čeprav se občasno pojavijo pobude, da bi bilo treba obvezno plačevanje javnih medijev ukiniti in ga nadomestiti s prostovoljnimi prispevki, se za tak način financiranja ni odločila nobena članica EU. V EU namreč velja družbeni dogovor, da so javni mediji pomemben del javne informacijske infrastrukture, ki za delovanje in razvoj potrebujejo predvidljivo, stabilno in sistemsko urejeno financiranje.

Financiranje RTV Slovenija

RTV se financira s posebnim prispevkom, ki ga po zakonu morajo plačevati vsi imetniki radijskih in televizijskih sprejemnikov ter drugih naprav, ki omogočajo sprejemanje radijskih ali televizijskih programov (računalniki, tablice, pametni mobilniki in druge naprave, povezane v svetovni splet).

Višina RTV-prispevka je določena z zakonom. V tekočem letu jo lahko Vlada Republike Slovenije spremeni za največ deset odstotkov, če ima za to utemeljene ekonomske razloge. Televizijski prispevek za fizične osebe znaša 12,75 evra.

Zbrani denar je porabljen za delovanje celotnega javnega medijskega servisa, ki ne vključuje samo radijskih in televizijskih programov, temveč tudi novičarski spletni portal, digitalni spletni arhiv, dostopnost vsebin za gluhe in slepe ter raznovrstne izvirne vsebine in programe, ki so javnega pomena (otroške, izobraževalne, kulturne, verske, za avtohtone narodnostne skupnosti). Pa tudi glasbeno produkcijo s simfoničnim orkestrom, digitaliziranje filmske dediščine, oskrbo prizemnega digitalnega omrežja, sofinanciranje neodvisne slovenske filmske produkcije in podobno.

RTV Slovenija:

  • vsem državljanom pod enakimi pogoji posreduje kakovostne informativne, izobraževalne, kulturne in zabavne vsebine,
  • edina pokriva številne športne in kulturne dogodke v javnem interesu,
  • edina producira domače dokumentarne in izobraževalne programe,
  • edina vzdržuje simfonični in big band orkester ter otroški pevski zbor,
  • edina skrbi za kakovosten otroški in mladinski program ter s tem za medijsko vzgojo,
  • spodbuja vrhunski igrani radijski in televizijski program,
  • z govornim izobraževanjem novinarjev skrbi za visoko raven kulture slovenskega jezika,
  • v medijski krajini vzpostavlja visoke standarde novinarskega dela.

Poleg RTV-prispevka sme RTV Slovenija del prihodkov ustvariti tudi z upravljanjem oddajniške mreže in oglasi, ki pa so strožje regulirani kot na zasebnih radiih in televizijah. Z njimi ne smejo prekinjati filmov.

Avtonomija javnih medijev

Zgodovina javnih medijev je neločljivo povezana z vprašanjem njihove finančne in uredniške avtonomije. V nasprotju z zasebnimi (komercialnimi) mediji sicer niso odvisni od trga in oglaševalcev. Večinoma so jih ustanovile države, zato je treba javne medije kar najbolj obvarovati pred morebitnimi pritiski politike. Javni mediji namreč niso "državni", zato nobena država – oziroma vlada – ne bi smela posegati v njihovo delovanje in poročanje.

Naloga države je zagotoviti sistemsko financiranje in kar največjo uredniško avtonomijo, ki javnim medijem omogoča delovanje v interesu javnosti (vseh državljanov). Pri zagotavljanju avtonomije delovanja javnih medijev je zato treba kar najbolj zmanjšati neposreden vpliv strankarske politike na njihovo delovanje in poskrbeti, da lahko o delovanju in upravljanju javnega medija soodločajo tudi zaposleni in javnost.

Članice EU vprašanje upravljanja, financiranja, avtonomije in zastopanosti državljanov rešujejo na različne načine, največkrat s posebnimi zakoni o delovanju javnih medijev (v Sloveniji so to Zakon o Radioteleviziji Slovenija, Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji). S temi zakoni države EU določajo pravice in dolžnosti javnih medijev, pogosto pa tudi način njihovega upravljanja.

Javne medije so v zadnjih desetletjih močno prizadele različne ekonomske, tehnološke in druge spremembe, zaradi katerih je postalo njihovo delovanje zelo omejeno ali v nekaterih primerih celo ogroženo. Poleg tega vse bolj izginja družbeni dogovor, da so javni mediji pomembna dobrina ter jih je zato treba sistemsko financirati in poskrbeti za njihovo delovanje v javnem interesu.

Prihodnost javnih medijev

Medijski prostor se je v zadnjih dveh desetletjih močno spremenil, saj državljani informaciji ne iščejo več samo ali predvsem pri tradicionalnih medijih, ampak se informirajo tudi na spletnih družbenih omrežjih, globalnih ponudnikih videa in spletnih vplivnikih ("influencerjih"), pri katerih se še niso vzpostavila poklicna merila in etični standardi, ki veljajo za medijsko panogo. Prav tako globalnim spletnim platformam in vplivnikom ni treba poskrbeti za preverjanje dejstev, upoštevanje različnih mnenj ter za posredovanje verodostojnih informacij, kar ostaja glavno poslanstvo javnih medijev. V takšnem informacijskem okolju je oblikovanje in posredovanje verodostojnih informacij še posebej pomembno – in s tem tudi vloga obeh slovenskih javnih medijev RTV Slovenije in STA.