GOV.SI

Inšpekcijski nadzor na področju kulture

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

sv. Mihael Barje 2013

Foto: Mateja Zupan

Kulturna dediščina

Z inšpekcijskim nadzorom preverjamo ali se ustrezno ravna:

  • z nepremičnimi kulturnimi spomeniki
  • v vplivnem območju spomenika (če to obveznost določa akt o razglasitvi),
  • v varstvenem območju dediščine,
  • z registrirano nepremično dediščino,
  • z enoto urejanja prostora, (če to obveznost določa prostorski akt in raziskav dediščine).

Prednostno ukrepamo v primeru škode ali neposredne nevarnosti poškodovanja nepremičnega spomenika ali nacionalnega bogastva ter v primeru škodljivega ravnanja (opustitev ali nepravilno vzdrževanje, ravnanje ali raba) z nepremičnim spomenikom ali nacionalnim bogastvom, ter tudi v primeru nedovoljenih posegov v registrirane enote nepremične kulturne dediščine. Ukrepamo lahko še v primerih neustrezne hrambe premičnega spomenika ali drugega nacionalnega bogastva ter trgovanja s premično dediščino.

Primeri uspešne izvedbe ukrepov - nepremična kulturna dediščina

Nepremično kulturno dediščino, ki je vključena v Register nepremične kulturne dediščine delimo na:

  • nepremično kulturno dediščino, ki je varovana preko režima, določenega v prostorskih aktih,
  • kulturne spomenike državnega ali lokalnega pomena, kjer je varstveni režim določen v aktu o razglasitvi spomenika.

 Najbolj uspešne so izvedbe ukrepov na objektih kulturnih spomenikov, ki niso bili vzdrževani oziroma so bili pomanjkljivo vzdrževani. Ko ugotovimo, da obstaja neposredna nevarnost poškodovanja kulturnega spomenika ali da je škoda že nastala, določimo obseg del in rok, do katerega je treba takšno grožnjo odpraviti ali stanje sanirati.

 

Idrijske klavže/Vodne pregrade (UNESCO dediščina)

Idrijske klavže  - posebne vodne pregrade v dolinah Idrijce, Belce in Kanomljice  - so vsaka posamično razglašene za kulturni spomenik državnega pomena in so del UNESCO-ve dediščine.

Zgrajene so bile za splavilo lesa, ki so ga uporabljali v rudniku, v dolino. Do začetka 20. stoletja ni bilo primernih gozdnih cest ali ustreznih vozil za prevoz lesa. Najprimernejši način je bil skozi gozd po drčah, zato je nastal izredno napreden sistem splavljanja lesa po Idrijci in njenih pritokih z vodnimi pregradami, imenovanimi "klavže", ki je deloval od konca 16. stoletja do velike poplave leta 1926. Naravna nesreča je tedaj uničila tako imenovane 'grablje' in je počasi ta način prevoza lesa izumrl.

Stanje vseh klavž pred našim ukrepanjem je bilo tako, da so Klavže na Kanomljici že bile rekonstruirane, za klavže v dolinah Idrijce in Belce ter Putrihove klavže pa rekonstrukcija  ni bila izvedena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.

Ko smo bili obveščeni o nastali škodi, so bili vsi trije kulturni spomeniki - Idrijske, Belčne in Putrihove klavže, v zelo slabem stanju: streha je bila uničena, glavna gradbena konstrukcija -  kamniti zidovi je bila delno uničena in enim od Klavž je grozila samo-porušitev.  Nemudoma smo izdal tri odločbe z ukrepi odprave škode in za vzdrževanje za vse tri spomenike in takojšnjo izvedbo. Lastnik navedenih kulturnih spomenikov, Republika Slovenija, je naše ukrepe izvršila v dveh leti in pol, kar je razvidno iz fotografij, ki prikazujejo stanje klavž pred in po izvedenih ukrepih.

Belčne klavže oktober 2015

1 / 11
Belčne klavže oktober 2015 – Avtor Mateja Zupan

Cerkev svetega Mihaela v Črni vasi

Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi na Barju, za katero je načrte izdelal arhitekt Jože Plečnik, je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Postopek inšpekcijskega nadzora smo začeli na podlagi informacije, da je cerkev ogrožena zaradi poškodovane strehe - ta naj bi bila v zelo slabem stanju. Po opravljenem celotnem inšpekcijskem postopku smo odločili, da je potrebno z ukrepi streho popraviti in obnoviti. Tekom izvedbenih del se je izkazalo, da je streha uničena do te mere, da je ni več možno zgolj deloma obnoviti in je zato bila v celoti zamenjana z novo. Posebnost strehe so oblikovno unikatni betonski strešniki, kjer je bilo najprej potrebno narediti model oziroma kalup posebej zasnovanega strešnika. To je pomenilo tudi višje stroške obnove za lastnika objekta, zato je bil projekt delno sofinanciran tudi s Republike Slovenije.


		
Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi 2011

1 / 5
Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi 2011 – Avtor Mateja Zupan

Ruska dača v Zgornjih Gameljnah v Ljubljani

Ruska dača je ne-slovenski tip hiše, unikaten v našem prostoru, ki je bil razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.Ta kulturni spomenik je bila tipična ruska dača, izdelana pretežno iz lesa in je bila pred ukrepanjem opuščena nekaj desetletij. Na podlagi obvestila, da je ta kulturni spomenik ogrožen, smo nemudoma uvedli inšpekcijski postopek, usmerjen k ukrepom za sanacijo objekta kulturnega spomenika. Stanje je bilo namreč zelo slabo: streha je bila uničena, veliko lesenih elementov je bilo polomljenih ali pa so  manjkali. Balkon, nameščen po celotnem obodu prvega nadstropja stavbe, je bil povsem dotrajan in je grozil s samo-porušitvijo. Tudi v notranjosti stavbe so bili poškodovani nekateri elementi in sicer zaradi zatekanja sanitarne vode med etažami, v notranjosti objekta. Z inšpekcijsko odločbo so bili lastniku naloženi ukrepi izvedbe nujnih vzdrževalnih del.  Prvotni lastnik je kmalu po naložitvi ukrepov objekt prodal, novi lastnik pa je kulturni spomenik popolnoma obnovil in ga v celoti oživil. Kulturni spomenik Ruska dača je sedaj po obnovi v polnem sijaju in je deloma tudi odprt za javnost.

 

Ruska dača v Gameljnah v Ljubljani 2015

1 / 4
Ruska dača v Gameljnah v Ljubljani 2015 – Avtor Mateja Zupan

Arhivi in arhivsko gradivo

Inšpekcijski nadzor arhivov in arhivskega gradiva izvajamo nad javnim in zasebnim arhivskim gradivom, filmskim arhivskim gradivom, arhivskim gradivom verskih skupnosti, arhivskim gradivom, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta ter v zvezi z uporabo arhivskega gradiva v arhivih. Ukrepamo pri izročanju javnega arhivskega gradiva, pri poškodovanju dokumentarnega ali arhivskega gradiva, pri nepravilni rabi, ravnanju ali opustitvi dolžnega ravnanja z dokumentarnim ali arhivskim gradivom ter pri nevarnosti uničenja ali poškodovanja zasebnega arhivskega gradiva. 

Mediji in avdiovizualna kultura

Pri inšpekcijskem nadzoru medijev se osredotočamo na zaščito slovenskega jezika v medijih, razvid medijev, obvezne programske vsebine, pravico do popravka ali odgovora, ustreznost in deleže oglaševalskih vsebin, sponzoriranje programskih vsebin, zaščito pluralnosti medijev (omejitve lastništva, koncentracije lastništva), preglednost nad upravljanjem medijev, nekatere obveznosti radijskih in televizijskih programov (oddajni čas, lastna produkcija, slovenska avdiovizualna dela), radijske in televizijske programe posebnega pomena, povezovanje televizijskih in radijskih programov v mreže, nadzor nad določenimi programskimi zahtevami in omejitvami za radijske in televizijske programe, nadzor nad dovoljenji za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti, nadzor nad upravljanjem s tehnično infrastrukturo (obveznosti operaterjev pri prenašanju in oddajanju radiodifuznih programov) in nadzor nad razširjanjem programskih vsebin prek elektronskih publikacij.
 
V pristojnosti nadzora področja nadzorujemo tudi izvrševanje Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji in sicer vodimo postopke zaradi storitve prekrška v zvezi z izvajanjem in realizacijo razpisa, preko katerega izdajatelj televizijskih programov (ki je na seznamu nacionalnih multipleksov prizemne digitalne radiodifuzije in oddaja na celotnem ozemlju pokritosti multipleksa) letno nameni finančna sredstva za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje.

Knjižničarstvo in obvezen izvod publikacij

Izvajanje predpisov s področja knjižnic in knjižničarstva nadzorujemo v obliki rednih, izrednih in ponovnih nadzorov nad organiziranostjo javne službe, trajnim izpolnjevanjem pogojev za izvajanje knjižnične javne službe ter spoštovanjem določb posebne uredbe, s katero so določene osnovne storitve knjižnic, namenjene uporabnikom (posebej brezplačne), obratovalni čas in način poslovanja knjižnic. Z ukrepi lahko odrejamo začasno prepoved izvajanja knjižničnih storitev, za katere izvajalec nima odločbe oziroma če splošna knjižnica ni vpisana v sodni register ter odpravo pomanjkljivosti v poslovanju knjižnice. 

Kot nadzorni organ smo pristojni tudi za inšpekcijski nadzor nad oddajo obveznega izvoda publikacij nacionalni depozitarni organizaciji. Pri tem predvsem nadzorujemo izpolnjevanje obveznosti zavezancev za posredovanje obveznega izvoda publikacij (obveznost pošiljanja določenega števila izvodov vsake publikacije, roki za posredovanje obveznega izvoda, omogočanje dostopa do elektronskih publikacij na računalniškem omrežju oziroma spletu, ustreznost kolofona s predpisanimi podatki, obveznost brezhibnosti oziroma nadomeščanje obveznega izvoda) in nadzorujemo izpolnjevanje obveznosti s strani nacionalne in drugih depozitarnih organizacij (dolžnost sprejemanja, trajnega hranjenja, obdelovanja in dajanja obveznega izvoda v uporabo, vodenje seznama zavezancev, zajemanje obveznega izvoda elektronskih publikacij na svetovnem spletu, trajno hranjenje in dajanje v uporabo obveznega izvoda elektronskih publikacij, omogočanje reproduciranja obveznega izvoda publikacij v primeru izgube ali poškodbe) v zvezi z obveznim izvodom publikacij.

Javna raba slovenščine

Javno rabo slovenščine nadzorujemo kot eden od pristojnih inšpekcijskih organov, pri čemer so nam v nadzor naložena sledeče določbe temeljnega predpisa javne rabe slovenščine – Zakona o javni rabi slovenščine:

  • rabo slovenščine pri uradnem delovanju državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, izvajalcih javnih služb ter nosilcih javnih pooblastil (5. člen),
  • rabo jezika v mednarodnem sodelovanju s tujimi osebami predstavniki organov, služb in nosilcev javnih pooblastil (6. člen),
  • jezikovnim znanjem za posamezne poklice oziroma delovna mesta v organih in službah ter pri nosilcih javnih pooblastil (drugi odstavek 7. člena),
  • poimenovanjem pravnih oseb javnega prava (9. člen),
  • poimenovanjem poklicev in političnih funkcij (10. člen),
  • slovenščino na spletnih straneh slovenskih uporabnikov koncesijskih omrežij in omrežij, subvencioniranih iz javnih sredstev (11. člen),
  • poslovanjem s strankami, ki niso potrošniki (prvi odstavek 14. člena),
  • splošnimi pravnimi akti pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost (prvi odstavek 16. člena),
  • javnimi obvestili in navodili (20. člen),
  • novinarskimi konferencami (21. člen),
  • jezikom v medijih, registriranih v Republiki Sloveniji (22. člen v povezavi s področnim predpisom o medijih),
  • predstavitvami dejavnosti in drugimi oblikami obveščanja javnosti (prvi odstavek 23. člena),
  • spletnim predstavljanjem slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo (drugi odstavek 23. člena),
  • rabo slovenskih ali dvojezičnih krajevnih in drugih zemljepisnih lastnih imen v novinarskih, oglaševalskih in poslovnih besedilih, ki omenjajo kraje in druge zemljepisne danosti z območij sosednjih držav, kjer avtohtono prebiva slovenska narodna manjšina (tretji odstavek 23. člena),
  • poimenovanjem, napovedovanjem in predstavljanjem javnih prireditev, javnim predvajanjem tujih filmov, predstavami slovenskih gledališč (24. člen) in
  • rabo slovenščine na mednarodnih javnih prireditvah na območju Republike Slovenije, ki se financirajo z javnimi sredstvi.

Drugi pristojni inšpekcijski organi so Tržni inšpektorat, Inšpektorat za šolstvo in šport in ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, Inšpektorat za delo, Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke in Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Nadzor nad javno rabo slovenščine izvajamo tudi v predpisih s področja zdravstva in sicer nadziramo znanje slovenščine pri zdravnikih in zdravstvenem osebju ter izvrševanje pravice pacienta do komuniciranja v slovenščini oziroma jeziku narodnostne skupnosti.

Javni interes na področju kulture

Inšpekcijski nadzor izvajamo nad izvrševanjem določb predpisa, ki obsega tudi nadzor nad oddajanjem javne kulturne infrastrukture v upravljanje oziroma v uporabo. V okviru nadzora vodimo postopke o prekršku zaradi kršitev v zvezi z najavljanjem, oglaševanjem in pojasnjevanjem kulturne prireditve v slovenščini ali najavljanjem, oglaševanjem in pojasnjevanjem kulturne prireditve na narodnostno mešanih območjih tudi v italijanščini oziroma madžarščini ali predvajanjem filmov v slovenščini ali s slovenskimi podnapisi in zaradi kršitev v zvezi z oddajanjem javne kulturne infrastrukture v upravljanje oziroma uporabo brez javnega razpisa.

Druga področja v delni pristojnosti nadzora

Druga področja, ki jih deloma nadziramo se nanašajo na objave političnih in verskih propagandnih sporočil ter volilno kampanjo na Radioteleviziji Slovenija, volilno in referendumsko kampanjo v medijih, kulturno dediščino v Kobilarni Lipica ter regijskem parku Škocjanske jame, kot vsi inšpekcijski organi pa v okviru svojih pristojnosti nadziramo izvrševanje predpisa varstva pred diskriminacijo.