Državna javna služba

Državno javno službo na področju varstva nepremične kulturne dediščine opravljajo javni zavodi:

• Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki izvaja državno javno službo na področju varstva nepremične in z njo povezane premične in nesnovne kulturne dediščine skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine,
• Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg), ki zagotavlja celovito in trajnostno upravljanje ter ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z idrijskim rudiščem v Idriji in
• Arboretum Volčji Potok, ki upravlja s kulturnim spomenikom državnega pomena in prezentira njegove kulturne vrednote; hkrati skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru, se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu.

Financiranje varstva nepremične kulturne dediščine

Ministrstvo za kulturo financira državno javno službo varstva nepremične kulturne dediščine, poleg tega pa zagotavlja iz dela proračuna RS, namenjenega za kulturo, tudi sredstva za varstvo nepremičnih kulturnih spomenikov za:

• sofinanciranje spomeniškovarstvenih projektov lastnikov oz. upravljavcev kulturnih spomenikov v okviru javnih razpisov in javnih pozivov (102. člen ZUJIK in 40. člen ZVKD-1; javni pozivi so objavljen med javnimi objavami Ministrstva za kulturo),
• sofinanciranje interventnih ukrepov za zaščito kulturne dediščine, ki ji zaradi poškodb in nevarnosti uničenja ali porušitve grozi izguba varovanih lastnosti (40. člen ZVKD-1),
• financiranje vzdrževanja in obnove spomenikov v lasti RS in upravljanju Ministrstva za kulturo,

 Ministrstvo za kulturo zagotavlja tudi sredstva za         

• sofinanciranje predhodnih arheoloških raziskav za investitorje stanovanjske gradnje,
• sofinanciranje predhodnih arheoloških raziskav za investitorje drugih posegov,
• sofinanciranje predhodnih arheoloških raziskav za investitorje vzdrževanja in obnove objekta in investitorje ureditve ali obnove javne površine v okviru javnega poziva (javni pozivi so objavljen med javnimi objavami Ministrstva za kulturo).

Pravni režimi varstva dediščine

Nepremično dediščino strokovno ovrednotimo in identificiramo z vpisom v register kulturne dediščine. Z vpisom v register kulturna dediščina še ne pridobi varstvenega režima. Ta se določa v drugih postopkih: z razglasitvijo za kulturni spomenik, določitvijo varstvenega območja dediščine ali opredelitvijo varstvenega režima v prostorskih aktih.

Registrirano nepremično dediščino, ki predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, je pomemben del prostora ali dediščine Republike Slovenije ali njenih regij ali predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom, lahko zaradi svojega izjemnega pomena razglasimo za kulturni spomenik. Spomenik državnega pomena z odlokom razglasi Vlada RS, spomenik lokalnega pomena pa predstavniški organa občine.

Varstvena območja dediščine so območja z enotnimi značilnostmi nepremične dediščine, ki so zaradi svojih vrednot in razvojnih potencialov pomemben del prostorskih ureditev. Vrste varstvenih območij dediščine ter varstvenih usmeritev in podrobnejša merila za njihovo določitev predpiše Vlada. Varstvena območja dediščine določi minister za kulturo po predhodno izvedeni javni predstavitvi. Varstvena območja dediščine še vzpostavljamo.

Varstveni režim registrirane dediščine, ki ni kulturni spomenik ali varstveno območje dediščine, se lahko opredeli tudi v prostorskih aktih.

Podrobnejši pregled prečiščenih besedil vseh pravnih režimov varstva, ki veljajo za območja kulturne dediščine, kot to izhaja iz različnih pravnih podlag vsebuje Priročnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri pripravi planov in posegih v območja kulturne dediščine.

Kulturnovarstvena soglasja

Pred posegi v kulturni spomenik je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi pred posegi v registrirano dediščino, če to obveznost določa prostorski akt, in posegi v vplivno območje kulturnega spomenika, če to obveznost določa akt o razglasitvi. Kulturnovarstvena soglasja za posege (po 28. členu ZVKD-1) izdaja Zavod za varstvo kulturne dediščine. Več o tem 

Ministrstvo za kulturo izdaja kulturnovarstvena soglasja za raziskavo in odstranitev (po 31. členu ZVKD-1) arheoloških ostalin in kulturnih spomenikov, pa tudi za registrirano dediščino, kadar prostorski akt določa obveznost pridobitve kulturnovarstvenega soglasja za posege vanjo.

Zakonodaja

• Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) 
  Uradni list RS, št. 16/08
• Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini (ZLKSDL) 
  Uradni list RS, št. 89/99

Podzakonski predpisi

• Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine 
  Uradni list RS, št. 32/18
• Pravilnik o pridobivanju nazivov v dejavnostih varstva kulturne dediščine 
  Uradni list RS, št. 47/18
• Pravilnik o arheoloških raziskavah 
  Uradni list RS, št. 3/13
• Pravilnik o iskanju arheoloških ostalin in uporabi tehničnih sredstev za te namene 
  Uradni list RS, št. 49/14
• Pravilnik o vlaganju in reševanju zahtevkov za financiranje predhodnih arheoloških raziskav iz državnega proračuna 
  Uradni list RS, št. 93/14
• Pravilnik o konservatorskem načrtu 
  Uradni list RS, št. 66/09
• Pravilnik o konservatorskem načrtu za prenovo 
  Uradni list RS, št. 76/10
• Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov 
  Uradni list RS, št. 57/11
• Priročnik za označevanje nepremičnih kulturnih spomenikov
• Pravilnik o registru kulturne dediščine 
  Uradni list RS, št. 66/09
• Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah 
  Uradni list RS, št. 102/10

Mednarodne konvencije

• Zakon o ratifikaciji Drugega protokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (M2PHKV) 
  Uradni list RS, št. 22/03
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o zaščiti in ohranjanju nekaterih kulturnih predmetov in dobrin (BUSZKP) 
  Uradni list RS, št. 15/96
• Uredba o ratifikaciji Statuta Mednarodnega centra za študij varstva in restavriranja kulturnih dobrin (ICCROM) 
  Uradni list RS, št. 2/96
• Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (spremenjene) (MEKVAD) 
  Uradni list RS, št. 7/99
• Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK) 
  Uradni list RS, št. 19/03
• Zakon o ratifikaciji Konvencije Unidroit-a o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine (MKUPKD) 
  Uradni list RS, št. 6/04
• Zakon o ratifikaciji Konvencije o varovanju podvodne kulturne dediščine (MKVPKD) 
  Uradni list RS, št. 1/08
• Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (MOKVKDD) 
  Uradni list RS, št. 5/08

• Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Haaška konvencija), s Pravilnikom za njeno izvrševanje in protokolom (Uradni list FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/56; uradni slovenski prevod konvencije in protokola)
• Konvencija o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 50/73)
• Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Uradni list SFRJ, št. 56/74) / slovenski prevod)
• Konvencija o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/91)

Varstvo kulturne dediščine – mednarodni predpisi in priporočila

• Uredba Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine
• Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1081/2012 z dne 9. novembra 2012 o določbah za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 o izvozu predmetov kulturne dediščine
• Direktiva 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (prenovitev)