Skoči do osrednje vsebine

Nepremična dediščina so nepremičnine ali njihovi deli z vrednotami dediščine. Sestavljajo jo zvrsti, kot do arheološka najdišča, stavbe, parki in vrtovi, spominski objekti in kraji, drugi objekti in naprave, naselja in njihovi deli ter kulturna krajina.

Državna javna služba

Državno javno službo na področju varstva nepremične kulturne dediščine opravljajo javni zavodi:

  • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki izvaja državno javno službo na področju varstva nepremične ter z njo povezane premične in nesnovne kulturne dediščine skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine,
  • Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg), ki zagotavlja celovito in trajnostno upravljanje ter ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z idrijskim rudiščem v Idriji, in
  • Arboretum Volčji Potok, ki upravlja kulturni spomenik državnega pomena in prikazuje njegove kulturne vrednote; hkrati skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru, se povezuje in sodeluje s podobnimi ustanovami po svetu.

Financiranje varstva nepremične kulturne dediščine

Iz dela proračuna Republike Slovenije, namenjenega za kulturo, financiramo državno javno službo varstva nepremične kulturne dediščine in zagotavljamo sredstva za varstvo nepremičnih kulturnih spomenikov za:

 Sredstva zagotavljamo tudi za: 

Pravni režimi varstva dediščine

Nepremično dediščino strokovno ovrednotimo in opredelimo z vpisom v register kulturne dediščine. Z vpisom v register kulturna dediščina še ne pridobi varstvenega režima. Ta se določa v drugih postopkih: z razglasitvijo za kulturni spomenik, določitvijo varstvenega območja dediščine ali opredelitvijo varstvenega režima v prostorskih aktih.

Registrirano nepremično dediščino, ki pomeni izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, je pomemben del prostora ali dediščine Republike Slovenije ali njenih pokrajin ali je vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom, lahko zaradi njenega izjemnega pomena razglasimo za kulturni spomenik. Spomenik državnega pomena z odlokom razglasi Vlada Republike Slovenije, spomenik lokalnega pomena pa predstavniški organa občine.

Varstvena območja dediščine so območja z enotnimi značilnostmi nepremične dediščine, ki so zaradi svojih vrednot in razvojnih potencialov pomemben del prostorskih ureditev. Vrste varstvenih območij dediščine ter varstvenih usmeritev in podrobnejša merila za njihovo določitev predpiše vlada. Varstvena območja dediščine določi minister za kulturo po predhodno izvedeni javni predstavitvi. Varstvena območja dediščine še vzpostavljamo.

Varstveni režim registrirane dediščine, ki ni kulturni spomenik ali varstveno območje dediščine, se lahko opredeli tudi v prostorskih aktih.

Podrobnejši pregled prečiščenih besedil vseh pravnih režimov varstva, ki veljajo za območja kulturne dediščine, kot to izhaja iz različnih pravnih podlag, vsebuje Priročnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri pripravi planov in posegih v območja kulturne dediščine.

Kulturnovarstvena soglasja

Pred posegi v kulturni spomenik je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi pred posegi v registrirano dediščino, če to obveznost določa prostorski akt, in posegi v vplivno območje kulturnega spomenika, če to obveznost določa akt o razglasitvi. Kulturnovarstvena soglasja za posege (po 28. členu ZVKD-1) izdaja Zavod za varstvo kulturne dediščine.

Kulturnovarstvena soglasja za raziskavo in odstranitev (po 31. členu ZVKD-1) arheoloških ostalin in kulturnih spomenikov, pa tudi za registrirano dediščino, kadar prostorski akt določa obveznost pridobitve kulturnovarstvenega soglasja za posege vanjo, izdaja Ministrstvo za kulturo.

Obvezna ravnanja ob najdbi arheološke ostaline in uporaba tehničnih sredstev pri iskanju arheoloških ostalin

Arheološke ostaline so vse stvari in vsakršni sledovi človekovega delovanja iz preteklih obdobij na površju, v zemlji in vodi, katerih ohranitev in preučevanje prispevata k odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem, za katere sta glavni vir informacij arheološko raziskovanje ali odkritja in za katere je mogoče domnevati, da so pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let in da imajo lastnosti dediščine. Arheološke ostaline so tudi stvari, povezane z grobišči, določenimi na podlagi predpisov o vojnih grobiščih, in z vojno, skupaj z arheološkim in naravnim kontekstom, ki so bile pod zemljo ali pod vodo vsaj 50 let. Strokovno identificirane in registrirane arheološke ostaline postanejo dediščina

Iskanje in poseganje v arheološke ostaline mora biti ustrezno načrtovano in izvedeno na strokovno ustrezen način.

Razpolaganje z arheološkimi najdbami, ki so bile nezakonito izkopane ali drugače nezakonito pridobljene iz arheoloških najdišč na ozemlju Republike Slovenije ali pa so bile zakonito izkopane in nezakonito obdržane, je prepovedano.

Kdor najde na površju zemlje, pod njim ali v vodi arheološko ostalino, mora poskrbeti, da ostane ta nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot jo je odkril. O najdbi mora najpozneje naslednji delovni dan obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (Zavod). Lastnik arheološke ostaline, ki je premičnina in za katero se s pravnomočno odločbo Zavoda ugotovi, da je dediščina, je država.

Naključni najditelj arheološke najdbe ali arheološke ostaline, ki je premičnina, za katero je bilo z odločbo Zavoda ugotovljeno, da je dediščina, in ki je ob njenem odkritju ravnal zakonito, lahko pridobi denarno nagrado.

Iskanje arheoloških ostalin in uporaba iskalnikov kovin in drugih tehničnih sredstev za te namene sta dopustna le s predhodnim dovoljenjem Zavoda pod pogojem, da iskanje izvaja oseba, ki je strokovno usposobljena za iskanje arheoloških ostalin. Dovoljenje je vezano na osebo, ki je vložila vlogo in ni prenosljivo na drugo osebo.  Iskalci arheoloških ostalin morajo predvsem poznati in biti zavezani visokim etičnim načelom ravnanja pri iskanju in preprečevanju nedovoljenih dejanj v zvezi z arheološkimi ostalinami.

Predpisi, ki urejajo uporabo iskalnikov kovin in drugih tehničnih sredstev v primeru iskanja arheoloških ostalin:

Vlaganje v kulturno dediščino se splača!

Država lahko pri vzdrževanju nepremične kulturne dediščine s 16,4 milijoni subvencij spodbudi gospodarsko dejavnost z neposrednim in zlasti močnim posrednim vplivom na:

  • 137 milijonov evrov ustvarjenega prihodka,
  • 61 milijonov evrov dodane vrednosti ter
  • 1800 angažiranimi zaposlenimi.

Neto javnofinančni učinek je pozitiven za 6 milijonov evrov. 

  • Primerjalna analiza davčnih in finančnih mehanizmov na področju kulturne dediščine med Slovenijo in državami članicami EU

    Analize in raziskave | Ministrstvo za kulturo
  • Članek

    Effects of renewal investments in immovable cultural heritage on Slovenian public finances: convergence with selected EU countries / Borut Vojinović, France Križanič, Vasja Kolšek. Objavljeno v: Društvena istraživanja, 149.
    Analize in raziskave | Ministrstvo za kulturo

Povezane vsebine

  • Varstvo dediščine v prostorskih in razvojnih dokumentih

    Dediščina dopolnjuje kakovost življenjskega okolja, ki je kot enega od ključnih ciljev trajnostnega razvoja ni mogoče doseči brez ustreznega vključevanja dediščine v povezane aktivnosti številnih sektorjev. Varstvo in ohranjanje kulturne dediščine se uresničujeta s pripravo razvojnih programov in načrtov z različnih področij (na primer urejanje prostora, ohranjanje narave, upravljanje voda, kmetijstvo, gozdarstvo, promet, turizem, energetika).

  • Arhitekturna politika

    Arhitektura je temeljni element kulture in življenja evropskih držav.

  • Register kulturne dediščine

    Register kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o dediščini v Sloveniji. Vodimo ga zaradi informacijske podpore izvajanju varstva dediščine, namenjen pa je tudi predstavljanju in raziskovanju dediščine ter vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti javnosti o dediščini.