GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Nepremična dediščina so nepremičnine ali njihovi deli z vrednotami dediščine. Sestavljajo jo zvrsti: arheološka najdišča, stavbe, parki in vrtovi, spominski objekti in kraji, drugi objekti in naprave, naselja in njihovi deli ter kulturna krajina.

Državna javna služba

Državno javno službo na področju varstva nepremične kulturne dediščine opravljajo javni zavodi:

  • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki izvaja državno javno službo na področju varstva nepremične in z njo povezane premične in nesnovne kulturne dediščine skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine,
  • Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg), ki zagotavlja celovito in trajnostno upravljanje ter ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z idrijskim rudiščem v Idriji in
  • Arboretum Volčji Potok, ki upravlja s kulturnim spomenikom državnega pomena in prezentira njegove kulturne vrednote; hkrati skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru, se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu.

Financiranje varstva nepremične kulturne dediščine

Ministrstvo za kulturo financira državno javno službo varstva nepremične kulturne dediščine, poleg tega pa zagotavlja iz dela proračuna RS, namenjenega za kulturo, tudi sredstva za varstvo nepremičnih kulturnih spomenikov za:

 Ministrstvo za kulturo zagotavlja tudi sredstva za         

Pravni režimi varstva dediščine

Nepremično dediščino strokovno ovrednotimo in identificiramo z vpisom v register kulturne dediščine. Z vpisom v register kulturna dediščina še ne pridobi varstvenega režima. Ta se določa v drugih postopkih: z razglasitvijo za kulturni spomenik, določitvijo varstvenega območja dediščine ali opredelitvijo varstvenega režima v prostorskih aktih.

Registrirano nepremično dediščino, ki predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, je pomemben del prostora ali dediščine Republike Slovenije ali njenih regij ali predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom, lahko zaradi svojega izjemnega pomena razglasimo za kulturni spomenik. Spomenik državnega pomena z odlokom razglasi Vlada RS, spomenik lokalnega pomena pa predstavniški organa občine.

Varstvena območja dediščine so območja z enotnimi značilnostmi nepremične dediščine, ki so zaradi svojih vrednot in razvojnih potencialov pomemben del prostorskih ureditev. Vrste varstvenih območij dediščine ter varstvenih usmeritev in podrobnejša merila za njihovo določitev predpiše Vlada. Varstvena območja dediščine določi minister za kulturo po predhodno izvedeni javni predstavitvi. Varstvena območja dediščine še vzpostavljamo.

Varstveni režim registrirane dediščine, ki ni kulturni spomenik ali varstveno območje dediščine, se lahko opredeli tudi v prostorskih aktih.

Podrobnejši pregled prečiščenih besedil vseh pravnih režimov varstva, ki veljajo za območja kulturne dediščine, kot to izhaja iz različnih pravnih podlag vsebuje Priročnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri pripravi planov in posegih v območja kulturne dediščine.

Kulturnovarstvena soglasja

Pred posegi v kulturni spomenik je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi pred posegi v registrirano dediščino, če to obveznost določa prostorski akt, in posegi v vplivno območje kulturnega spomenika, če to obveznost določa akt o razglasitvi. Kulturnovarstvena soglasja za posege (po 28. členu ZVKD-1) izdaja Zavod za varstvo kulturne dediščine. Več o tem 

Ministrstvo za kulturo izdaja kulturnovarstvena soglasja za raziskavo in odstranitev (po 31. členu ZVKD-1) arheoloških ostalin in kulturnih spomenikov, pa tudi za registrirano dediščino, kadar prostorski akt določa obveznost pridobitve kulturnovarstvenega soglasja za posege vanjo.

Zakonodaja

Podzakonski predpisi

Mednarodne konvencije