Skoči do osrednje vsebine

Statusi in socialne pravice v kulturi

Z različnimi statusi in pravicami, ki jih podeljujemo v kulturi, ustvarjalcem lajšamo samostojno opravljanje poklicne dejavnosti. Naš cilj je nadalje izboljševati pogoje zanjo, omogočiti večjo mobilnost mladih samozaposlenih, zmanjšati število nezaposlenih ter vključevati samozaposlene v projekte in programe javnih zavodov in zasebnega sektorja.Z različnimi statusi in pravicami, ki jih podeljujemo v kulturi, ustvarjalcem lajšamo samostojno opravljanje poklicne dejavnosti. Naš cilj je še naprej izboljševati pogoje zanjo, omogočiti večjo mobilnost mladih samozaposlenih, zmanjšati število nezaposlenih ter vključevati samozaposlene v projekte in programe javnih zavodov in zasebnega sektorja.

Na položaj ustvarjalcev vplivajo številni dejavniki, od splošnega stanja gospodarstva, povpraševanja po storitvah, zaposlitvenih možnosti in sprememb trga dela do sprememb zakonodaje (socialni prispevki, pokojninska zakonodaja, ureditve avtorskih pravic, davki in podobno). Zavedamo se, da je kakovosten, dinamičen in odziven trg dela v kulturi pogoj za vrhunsko produkcijo na vseh področjih kulture in pogoj za čim večjo dostopnost kulturnih dobrin. Zato je naš primarni cilj ustvariti boljše samozaposlitvene in zaposlitvene možnosti na vseh področjih kulture.

Za izboljšanje položaja ustvarjalcev sta ustanovljeni tudi delovni skupini, ki ju sestavljajo predstavniki nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi ter predstavniki Ministrstva za kulturo – Delovna skupina za trajni dialog z nevladnimi organizacijami v kulturi in Delovna skupina za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi –, ki pripravljata predloge za nov nacionalni program za kulturo ter predloge zakonskih sprememb.

Oblike samozaposlitve v kulturi

Na področju kulture obstaja več oblik samostojnega opravljanja dejavnosti:

  • klasični samostojni podjetniki (t. i. s. p.),
  • samozaposleni v kulturi, ki to postanejo z vpisom v Razvid samozaposlenih, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo in
  • samostojni novinarji, ki so prav tako vpisani v poseben razvid pri Ministrstvu za kulturo.

Samozaposleni v kulturi (vpisani v Razvid samozaposlenih pri MK) so ustvarjalci na področju kulture, ki opravljajo samostojno specializiran poklic s področja kulture, imajo ustrezno izobrazbo oziroma s svojim delom izkazujejo usposobljenost za opravljanje te dejavnosti. Če delo samozaposlenega v kulturi predstavlja izjemen kulturni prispevek, lahko zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zaposlovanje).

Status samostojnega novinarja je namenjen tistim novinarjem, ki ne morejo oziroma ne želijo dobiti redne zaposlitve, in sodelujejo z različnimi mediji prek različnih pogodbenih oblik. Samostojni novinarji so dolžni plačevati mesečne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zaposlovanje.

Starejši ustvarjalci

Posebno skrb namenjamo starejšim ustvarjalcem na področju kulture, ki so posebej pomembno prispevali k slovenski kulturi, a se zaradi prekarnega dela in nizkih honorarjev na kulturnem področju pogosto soočajo s težkim socialnim položajem v dobi upokojitve. Kot priznanje za življenjsko delo in dosežke ter kot spodbudo za nadaljnje aktivno vključevanja v razne oblike ustvarjanja in kulturnega udejstvovanja jim lahko dodelimo republiško priznavalnino. Ta je v letošnjem letu enaka razliki med zneskom 771,62 evrov in višino predlagateljeve izplačevane pokojnine.

NVO na področju kulture

Zavedamo se, da so nevladne organizacije (NVO) na področju kulture temelj raznolikosti kulturne krajine in generator novih produkcijskih modelov v družbi. Nevladne organizacije, ki delujejo v kulturi, lahko zaprosijo za »status nevladne organizacije v javnem interesu«, ki pri javnih razpisih lahko prinaša določene ugodnosti.

Za okrepitev delovanja NVO moramo vzpostaviti spodbudno okolje za njihovo delovanje in razvoj ter krepiti mehanizme samoregulacije in lastne participacije sektorja. Posebno pozornost je treba nameniti zaposlovanju v NVO, vključno z usposabljanjem kadrov ter krepitvijo povezovanja in sodelovanja med NVO, javnim sektorjem in zasebnim sektorjem, s čimer lahko prispevamo k ustvarjanju novih delovnih mest in višji stopnji zaposlenosti. V ta namen si prizadevamo za povečanje usposobljenosti, znanja, spretnosti, kompetenc in mobilnosti zaposlenih in samozaposlenih na področju kulture ter za njihovo vključevanje v programe NVO v vseh sektorjih.

Iskalnik