Skoči do osrednje vsebine

Register kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o dediščini v Sloveniji. Vodimo ga z namenom informacijske podpore izvajanju varstva dediščine, namenjen pa je tudi predstavljanju, raziskovanju, vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti javnosti o dediščini. 

Register kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o dediščini v Sloveniji. Vodimo ga zaradi informacijske podpore izvajanju varstva dediščine, namenjen pa je tudi predstavljanju in raziskovanju dediščine ter vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti javnosti o dediščini.

Register sestavljajo: 

  • register nepremične kulturne dediščine,
  • register nesnovne kulturne dediščine in
  • register premične kulturne dediščine.

Register nepremične kulturne dediščine razvijamo od leta 1991, register nesnovne kulturne dediščine vodimo od leta 2009, register premične kulturne dediščine pa še ni vzpostavljen.

Opis enote dediščine v registru je »osebna izkaznica« posamezne enote in vsebuje osnovne podatke o njej. Poleg opisnih podatkov vsebuje tudi geolokacijske podatke. Z vpisom enota dediščine dobi enotno identifikacijo dediščine, EID (prej evidenčno številko dediščine, EŠD), ki enoto enolično identificira in jo uporabljamo v vseh postopkih varstva (evidentiranje, dokumentiranje, razglašanje kulturnih spomenikov, varstvo dediščine v prostorskih aktih, izdajanje kulturnovarstvenih aktov, financiranje in drugih).

Enota dediščine, ki je izgubila dediščinske lastnosti, ostane evidentirana v registru, čeprav je v prostoru ne varujemo več (dokumentarno (arhivsko) varstvo).

Vpis v register

Pobudo za vpis v register lahko vloži vsakdo:

Predloge za vpis v register na podlagi pobude ali po lastni presoji lahko pripravljata le pristojni organizaciji (ZVKDS ali SEM). Na podlagi predloga pristojne organizacije ministrstvo enoto vpiše v register.

Enako kot vpis enote se izvede tudi sprememba vpisa oziroma izbris iz registra.

Vpis v register ne omejuje stvarnih pravic lastnika, saj z vpisom kulturna dediščina še ne pridobi varstvenega režima. Ta se določa v drugih postopkih: z razglasitvijo za kulturni spomenik, določitvijo varstvenega območja dediščine ali opredelitvijo varstvenega režima v prostorskih aktih. Pregled pravnih režimov varstva kulturne dediščine je na voljo na posebnem spletnem pregledovalniku.

Kratka zgodovina registra

Začetki razvoja sistema registra nepremične kulturne dediščine segajo v leto 1991. Od leta 1996 vpisujemo enote v register nepremične kulturne dediščine na podlagi predlogov za vpis, ki jih pripravljajo konservatorji pristojnih območnih enot Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Vodenje registra nepremične kulturne dediščine je od začetka in v celoti elektronsko podprto. Sistem razvijamo postopno. Leta 1997 je bil v redno delovanje registra vključen modul geografskega informacijskega sistema (GIS), kar je bila novost tudi na evropski ravni.

S spremembami zakonodaje varstva dediščine se je nadgrajeval in posodabljal tudi register. Njegova osnovna zasnova, izdelana na podlagi pravilnika iz 1995, je ostala tako rekoč nespremenjena. Leta 2002 je bil register vsebinsko dopolnjen in nadgrajen z zbirkama varstvenih podatkov in dokumentov.

Zadnja večja sprememba je iz leta 2009; register nepremične kulturne dediščine se je vsebinsko dopolnil in prilagodil najnovejšemu razvoju digitalizacije. Na podlagi izkušenj z registrom nepremične dediščine smo vzpostavili še register nesnovne kulturne dediščine.

Sistem registra trenutno prenavljamo v okviru projekta »Celovita informacijska podpora procesom varstva kulturne dediščine«, ki ga sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija.

Dokumenti

  • Navodila za pripravo predloga za vpis v register nepremične kulturne dediščine

    Navodila | Direktorat za kulturno dediščino
  • Navodila za uporabo pregledovalnikov kulturne dediščine in prevzem podatkov o kulturni dediščini

    Navodila | Ministrstvo za kulturo

Storitve

Naziv Institucija
Ministrstvo za kulturo
Iskalnik