GOV.SI

Nesnovna kulturna dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezani premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino.

Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) je v letu 2008 med ključnimi novostmi opredelil tudi nesnovno dediščino.  Ob uveljavitvi zakona se je za nesnovno kulturno dediščino uporabljal pojem "živa kulturna dediščina", od uveljavitve novele ZVKD-1D (21. maja 2016) pa uporabljamo pojem "nesnovna kulturna dediščina".  

Zakon je povzel Unescovo Konvencijo o varstvu nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, ki je 18. 12. 2008 začela veljati tudi za Slovenijo. Konvencija zagotavlja varovanje in spoštovanje nesnovne kulturne dediščine skupnosti, skupin in posameznikov, večje zavedanje o pomembnosti tovrstne dediščine na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter medsebojno spoštovanje, mednarodno sodelovanje in pomoč.

Država pogodbenica je zavezana izvajati ustrezne ukrepe za zagotovitev varovanja nesnovne kulturne dediščine s sprejemanjem splošne politike za predstavitev nesnovne kulturne dediščine, ustreznih zakonskih, tehničnih, administrativnih in finančnih ukrepov za zagotavljanje dostopa ter z ustanavljanjem institucij za dokumentiranje, spodbujanje izobraževanja, raziskav in raziskovalnih metodologij za učinkovito varovanje.

Koordinator varstva nesnovne dediščine

Na Ministrstvu za kulturo financiramo državno javno službo varstva nesnovne dediščine, ki jo opravljajo Koordinator varstva nesnovne dediščine, državni in pooblaščeni muzeji ter Zavod za varstvo kulturne dediščine.

Koordinator varstva nesnovne dediščine kot državno javno službo opravlja naslednje naloge:

  • identificira, dokumentira, preučuje, vrednoti in interpretira nesnovno dediščino,
  • usklajuje in predlaga vpis nesnovne dediščine v register,
  • svetuje nosilcem nesnovne dediščine glede njenega celostnega ohranjanja,
  • pripravlja predloge za razglasitev nesnovne dediščine posebnega pomena ter 
  • usklajuje delo muzejev in zavoda v zvezi z ohranjanjem nesnovne dediščine in kulturnih prostorov.  

Dokumenti

  • Aktivnosti za vpis enot nesnovne kulturne dediščine v register nesnovne dediščine, razglasitev nesnovne dediščine posebnega pomena in pripravo nominacije za UNESCO reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

    Navodila | Direktorat za kulturno dediščino