Skoči do osrednje vsebine

Varstvo dediščine v prostorskih in razvojnih dokumentih

Dediščina dopolnjuje kakovost življenjskega okolja, ki je kot enega od ključnih ciljev trajnostnega razvoja ni mogoče doseči brez ustreznega vključevanja dediščine v povezane aktivnosti številnih sektorjev. Varstvo in ohranjanje kulturne dediščine se uresničujeta s pripravo razvojnih programov in načrtov z različnih področij (na primer urejanje prostora, ohranjanje narave, upravljanje voda, kmetijstvo, gozdarstvo, promet, turizem, energetika).

Z vidika varstva in ohranjanja dediščine so primerni tisti ukrepi, ki jo spoštujejo in ponujajo možnosti za njen razvoj. Pripravljavci razvojnih programov, planov in načrtov  morajo pri njihovi pripravi upoštevati varstvo dediščine in vanje vključevati ukrepe varstva.

V postopkih priprave in sprejemanja planov se varstvo dediščine zagotavlja:

Ministrstvo za kulturo kot nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine sodeluje z ministrstvi, občinami in drugimi pristojnimi pri pripravi:

  • prostorskih strateških aktov:strategija prostorskega razvoja Slovenije, regionalni prostorski plan, občinski prostorski plan,
  • prostorskih izvedbenih aktov na državni ravni: državni prostorski načrt (DPN), uredba o najustreznejši varianti, uredba o varovanem območju ureditve državnega pomena,
  • prostorskih izvedbenih aktov na lokalni ravni: občinski prostorski načrt (OPN), občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), odlok o urejanju podobe naselij in krajine.

Varstvo kulturne dediščine zagotavljamo tudi:

  • v postopkih priprave gozdnogospodarskih načrtov in
  • s splošnimi kulturnovarstvenimi usmeritvami za načrtovanje letnih programov dela obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda.

Presoja vplivov na kulturno dediščino in arheološke ostaline

Presoja vplivov na dediščino in arheološke ostaline se izvaja v celotnem procesu priprave politik, programov, planov in projektov. S presojo se proučijo in ovrednotijo vplivi na kulturno dediščino in arheološke ostaline ter izboljša zavedanje o pomenu kulturne dediščine v družbi in o nujnosti njenega celostnega ohranjanja.

Presoja vplivov na dediščino in arheološke ostaline se redno izvaja v okviru celovitih presoj vplivov na okolje (CPVO) in presoj vplivov na okolje (PVO). Za presojo se praviloma uporabijo znani podatki o dediščini, če ti ne omogočajo presoje vplivov, pa se v okviru postopka presoje pridobijo podatki, ki zagotovijo dodatne informacije za izvedbo presoje vplivov (predhodne arheološke raziskave in podobno). Vplivi na kulturno dediščino se smiselno presojajo tudi, če se uradni postopek presoje vplivov ne izvaja.

Za namen kakovostne in učinkovite presoje vplivov na kulturno dediščino sta na voljo dokumenta Izhodišča za presojo vplivov na kulturno dediščino in Priročnik za presojo vplivov na kulturno dediščino, objavljena v razdelku z naslovom Dokumenti.

Dokumenti