Varstvo dediščine v prostorskih in razvojnih dokumentih
Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.
Dediščina dopolnjuje kakovost življenjskega okolja. Zato enega od ključnih ciljev trajnostnega razvoja, to je večje kakovosti okolja, ni mogoče doseči brez ustreznega vključevanja dediščine v povezane aktivnosti različnih sektorjev, predvsem v urejanje prostora, graditev objektov, razvoj podeželja, ohranjanje narave in varstvo okolja. Vse te aktivnosti zahtevajo visoko strokovnost načrtovanja, kakovostne presoje vplivov na kulturno dediščino in pretehtano ukrepanje.
S stališča dediščine so primerni tisti ukrepi, ki dediščino spoštujejo in ponujajo možnosti za njen razvoj. Pripravljavci razvojnih programov, planov in načrtov morajo pri pripravi upoštevati varstvo dediščine in vanj vključevati ukrepe varstva.
V postopkih priprave in sprejemanja planov se varstvo dediščine zagotavlja:
- z upoštevanjem aktov o razglasitvi spomenikov, registriranih arheoloških najdišč in dediščine iz Strokovnih zasnov varstva kulturne dediščine,
- s presojo vplivov na dediščino in arheološke ostaline ter
- z upoštevanjem smernic in mnenj.
Ministrstvo za kulturo kot nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine sodeluje z ministrstvi, občinami in drugimi pristojnimi pri pripravi:
- prostorskih strateških aktov: Strategija prostorskega razvoja Slovenije, regionalni prostorski plan, občinski prostorski plan,
- prostorskih izvedbenih aktov na državni ravni: državni prostorski načrt (DPN), uredba o najustreznejši varianti, uredba o varovanem območju ureditve državnega pomena,
- prostorskih izvedbenih aktov na lokalni ravni: občinski prostorski načrt (OPN), občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), odlok o urejanju podobe naselij in krajine.
Varstvo kulturne dediščine zagotavljamo tudi
- v postopkih priprave gozdnogospodarskih načrtov in
- s splošnimi kulturnovarstvenimi usmeritvami za načrtovanje letnih programov dela obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda.
Storitve
| Naziv | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za kulturo | |
| Ministrstvo za kulturo | |
| Ministrstvo za kulturo | |
| Ministrstvo za kulturo | |
| Ministrstvo za kulturo |
Presoja vplivov na kulturno dediščino in arheološke ostaline
Presoja vplivov na dediščino in arheološke ostaline se izvaja v vseh fazah priprave politik, programov, planov in projektov. S presojo se prouči in ovrednoti vplive na kulturno dediščino in arheološke ostaline ter izboljša tudi zavedanje o pomenu kulturne dediščine v družbi in o nuji njenega celostnega ohranjanja.
Presoja vplivov na dediščino in arheološke ostaline se redno izvaja v okviru celovitih presoj vplivov na okolje (CPVO) in presoj vplivov na okolje (PVO). Za namen presoje se praviloma uporabijo znani podatki o dediščini, če pa ti ne omogočajo presoje vplivov, se v okviru postopka presoje pridobijo podatki, ki zagotovijo dodatne informacije za izvedbo presoje vplivov (predhodne arheološke raziskave in podobno). Vplive na kulturno dediščino se smiselno presoja tudi, če se formalni postopek presoje vplivov ne izvaja.
Za namen kakovostne in učinkovite presoje vplivov na kulturno dediščino so oblikovana Izhodišča za presojo vplivov na kulturno dediščino in Priročnik za presojo vplivov na kulturno dediščino, objavljena v razdelku z naslovom "Dokumenti".
Dokumenti
-
Izhodišča in Priročnik za presojo vplivov na kulturno dediščino
Smernice in priporočila | Direktorat za kulturno dediščino- presoja KD izhodisca (pdf, 7,6 MB)
- presoja KD prirocnik (pdf, 13 MB)