GOV.SI

Dokumentacija o kulturni dediščini

Identificiranje dediščine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje in preučevanje sodijo med osnovne ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

V Informacijsko-dokumentacijskem centru za dediščino (INDOK center), ki deluje v okviru Direktorata za kulturno dediščino, hranimo gradivo, ki je nastalo pri varovanju kulturne dediščine na ozemlju Republike Slovenije. Gradivo obsega posamezne dokumente iz arhiva Cesarsko-kraljeve centralne komisije za proučevanje in vzdrževanje stavbnih spomenikov na Dunaju (do leta 1913) in kompletno gradivo arhiva Centralne komisije za varstvo spomenikov za Kranjsko (1913-1919) ter drugih institucij, ki so pozneje delovale na področju varstva kulturne dediščine na ravni republike oziroma države. Od ustanovitve regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine (prvi zavod je bil ustanovljen leta 1957, zadnji 1981) oziroma Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dokumentacijo hranijo območne enote zavoda, INDOK center pa predvsem dokumentacijo, ki ima nacionalni pomen.

Večji del gradiva ima zaradi vsebine, starosti in unikatnosti status arhivskega gradiva.

Gradivo dokumentacijskih zbirk računalniško obdelujemo v povezavi z registrom nepremične kulturne dediščine v sklopu dokumentacijskega sistema. Računalniška obdelava obsega glavne opisne podatke o posamezni enoti gradiva (osnovni metapodatkovni opis).

Posamezne zbirke oziroma njihovi deli so digitalizirani. Digitalni dokumenti so povezani z registrom in so dostopni preko portala eheritage.si oziroma preko evropske digitalne knjižnice Evropeana.

Gradivo je javno dostopno v času uradnih ur INDOK centra. Prosimo vas, da svoj obisk predhodno najavite po telefonu ali e-pošti.

Fototeka

Zbirko fototeke sestavljajo zbirke negativov, pozitivov, diapozitivov in digitalnih posnetkov.

Z vidika varstva nepremične kulturne dediščine je vrednost fototeke predvsem v vsebini posameznih posnetkov. Številni objekti, dokumentirani na fotografijah, so bili pozneje porušeni ali predelani in fotografije so pogosto edini dokaz o njihovem obstoju.

Med konservatorji, ki so prispevali fotografije, narejene ob terenskih ogledih, naj omenimo dr. Franceta Steleta, dr. Ivana Komelja, dr. Marijana Zadnikarja, dr. Ivana Sedeja in dr. Franceta Mesesnela.

Več o posameznih zbirkah

Negativi so črno-beli in na različnih nosilcih: steklenih ploščah, nitratnem in acetatnem filmu ter poliestrskem, ti. varnem filmu.

Posebej bogata je zbirka želatinskih negativov na steklenih ploščah, ki šteje 8713 popisanih kosov. Zaradi unikatnosti in občutljivosti gradiva smo leta 2001 začeli projekt urejanja zbirke. Najprej smo kupili zaščitne ovoje in kovinske omare, leta 2003 smo zbirko dokončno in v celoti preuredili. Tako smo zagotovili ustrezne materialne pogoje za hranjenje gradiva. V letih 2006 in 2007 smo zbirko tudi v celoti digitalizirali.

Zbirka je urejena glede na velikost plošč (9 x 12, 10 x 15, 13 x 18, 18 x 24 cm) in znotraj tega naraščajoče po inventarnih številkah. Plošče se hranijo v posameznih fotoaktivnostno testiranih papirnatih ovojih, zložene navpično v škatlah iz nebeljene lepenke (pH med 7 in 9), v predalnikih omar, ki so zaščitene s prašnim lakiranjem.

Pozitivi večinoma ustrezajo negativom v zbirki in so namenjeni hitremu ročnemu pregledovanju gradiva. Izjema so pozitivi iz arhiva Centralne komisije (390 fotografij), ki jih je zavod prejel z Dunaja leta 1951 in so nastali med letoma 1890 in 1914, ter nekatere druge originalne starejše fotografije brez pripadajočih negativov. Med njimi najdemo tudi fotografije profesionalnih fotografov.

Zbirko diapozitivov sestavljajo črno-beli diapozitivi na steklu ter barvni diapozitivi srednjega (6 x 6, 6 x 7 cm) in lajka formata. Del njih je bil posnet v reprezentančne namene. Med njimi so tudi posnetki iz publikacij, izdanih ob dnevih evropske kulturne dediščine.

Zbirka digitalnih posnetkov je bila vzpostavljena šele po letu 2000 in zaenkrat vsebuje le 250 izbranih posnetkov, predvsem za potrebe karakterističnih fotografij registra nepremične kulturne dediščine.

Zbirka obsega več  kot 100.000 negativov, 64.000 pozitivov, 17.600 diapozitivov in 1.200 digitalnih fotografij.

Primeri iz zbirke

Žiri – Stara cerkev sv. Martina, zunanjščina

1 / 4
Žiri – Stara cerkev sv. Martina, zunanjščina

Planoteka

V planoteki so zbrani tehnični načrti, ročne izmere, fotogrametrične izmere, prostoročne skice, akvareli in drugo gradivo (npr. plakati, zemljevidi, katastrski načrti, urbanistični načrti…). 

Najstarejši originalni načrt je iz leta 1855, omeniti je treba originale načrtov iz obdobja od konca 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne (med njimi 179 kosov iz arhiva Centralne komisije) in akvarele (med njimi tudi avtorja Mateja Sternena). Od novejših načrtov so v planoteki shranjeni rezultati nacionalnega projekta "Izmere", v okviru katerega so bile izdelane delne ali kompletne fotogrametrične izmere posameznih objektov kulturne dediščine.

Večina gradiva planoteke je v klasični obliki, v zadnjem času prevzemamo vse več načrtov v digitalni obliki (predvsem AutoCAD).  Gradivo planoteke je v celoti računalniško obdelano z glavnimi opisi. Klasični načrti niso digitalizirani.

Zbirka obsega več kot 10.000 listov načrtov.

Primeri iz zbirke

Jarenina - Kostnica in zvonik

1 / 4
Jarenina - Kostnica in zvonik

Arhiv spisov

Arhiv spisov obsega dokumentarno gradivo slovenske spomeniškovarstvene službe, nastalo od leta 1919 do danes, gradivo iz arhiva Cesarsko-kraljeve centralne komisije za proučevanje in vzdrževanje stavbnih spomenikov na Dunaju (posamezni spisi iz let 1901-1910) in Centralne komisije za varstvo spomenikov za Kranjsko (kompletno gradivo iz let 1913-1914/15) ter terenske zapiske konservatorjev dr. Franceta Steleta, dr. Marijana Zadnikarja in dr. Ivana Komelja.

Zbirka obsega več kot 100 tekočih metrov gradiva.

Primeri iz zbirke

Marijan Zadnikar, Zapiski I., Krtina - Cerkev sv. Lenarta, 25.8.1945

1 / 4
Marijan Zadnikar, Zapiski I., Krtina - Cerkev sv. Lenarta, 25.8.1945

Zbirka elaboratov

Zbirka elaboratov obsega projekte in dokumentacijo, nastalo ob posegih na objektih kulturne dediščine, strokovne podlage za razglasitve, strokovne zasnove za načrtovanje in drugo gradivo, povezano s kulturno dediščino. Zbirka je bila leta 2002 sistematično urejena. Izdelan je bil načrt postavitve in opreme gradiva po načelu prostega pristopa po tematskih skupinah in znotraj njih po abecedi krajev 

Zbirka obsega več kot 8.000 elaboratov.

Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja INDOK centra pri izvajanju storitev za uporabnike