Fototeka

Zbirko fototeke sestavljajo zbirke negativov, pozitivov, diapozitivov in digitalnih posnetkov.

Z vidika varstva nepremične kulturne dediščine je vrednost fototeke predvsem v vsebini posameznih posnetkov. Številni objekti, dokumentirani na fotografijah, so bili pozneje porušeni ali predelani in fotografije so pogosto edini dokaz o njihovem obstoju.

Med konservatorji, ki so prispevali fotografije, narejene med terenskimi ogledi, je treba navesti dr. Franceta Steleta, dr. Ivana Komelja, dr. Marijana Zadnikarja, dr. Ivana Sedeja in dr. Franceta Mesesnela.

Fototeka obsega več kot 100.000 negativov, 64.000 pozitivov, 17.600 diapozitivov in 1.200 digitalnih fotografij.

Več o posameznih zbirkah

Negativi so črno-beli in na različnih nosilcih: steklenih ploščah, nitratnem in acetatnem filmu ter poliestrskem, tako imenovanem varnem filmu.

Posebej bogata je zbirka želatinskih negativov na steklenih ploščah, ki šteje 8.713 popisanih kosov. Zaradi edinstvenosti in občutljivosti gradiva smo leta 2001 začeli projekt urejanja zbirke. Najprej smo kupili zaščitne ovoje in kovinske omare, leta 2003 smo zbirko dokončno in v celoti preuredili. Tako smo zagotovili ustrezne razmere za hranjenje gradiva. V letih 2006 in 2007 smo zbirko tudi v celoti digitalizirali.

Zbirka je urejena glede na velikost plošč (9x12, 10x15, 13x18, 18x24 cm) in znotraj tega naraščajoče po inventarnih številkah. Plošče se hranijo v posameznih fotoaktivnostno testiranih papirnatih ovojih, zložene navpično v škatlah iz nebeljene lepenke (pH od 7 do 9), v predalnikih omar, ki so zaščitene s prašnim lakiranjem.

Pozitivi večinoma ustrezajo negativom v zbirki in so namenjeni hitremu ročnemu pregledovanju gradiva. Izjema so pozitivi iz arhiva centralne komisije (390 fotografij), ki jih je zavod prejel z Dunaja leta 1951 in so nastali med letoma 1890 in 1914, ter nekatere druge starejše fotografije brez pripadajočih negativov. Med njimi najdemo tudi fotografije poklicnih fotografov.

Zbirko diapozitivov sestavljajo črno-beli diapozitivi na steklu ter barvni diapozitivi srednjega (6x6, 6x7 cm) in leica formata. Del jih je bil posnet v reprezentančne namene. Med njimi so tudi posnetki iz publikacij, izdanih ob dnevih evropske kulturne dediščine. Zbirka je digitalizirana.

Zbirka izvorno digitalnih posnetkov je bila vzpostavljena šele po letu 2000 in zdaj vsebuje 1.175 posnetkov.

Planoteka

V planoteki so zbrani tehnični načrti, ročne izmere, fotogrametrične izmere, prostoročne skice, akvareli in drugo gradivo (na primer plakati, zemljevidi, katastrski načrti, urbanistični načrti in drugo). 

Najstarejši načrt je iz leta 1855, omeniti je treba načrte iz obdobja od konca 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne (med njimi 179 kosov iz arhiva centralne komisije) in akvarele (med njimi tudi akvarele avtorja Mateja Sternena). Od novejših načrtov so v planoteki shranjeni rezultati projekta Izmere, v okviru katerega so bile izdelane delne ali celotne fotogrametrične izmere posameznih objektov kulturne dediščine.

Večina gradiva planoteke je v klasični obliki, v zadnjem času prevzemamo vse več načrtov v digitalni obliki (predvsem AutoCAD).  Gradivo planoteke je v celoti računalniško obdelano z glavnimi opisi. Del zbirke je digitaliziran.

Planoteka obsega več kot 10.000 listov načrtov.

Arhiv spisov

Arhiv spisov obsega dokumentarno gradivo slovenske spomeniškovarstvene službe, nastalo od leta 1919 do danes, gradivo iz arhiva Cesarsko-kraljeve centralne komisije za proučevanje in vzdrževanje stavbnih spomenikov na Dunaju (posamezni spisi iz let 1901 do 1910) in Centralne komisije za varstvo spomenikov za Kranjsko (kompletno gradivo iz let 1913 do 1914 in 1915) ter terenske zapiske konservatorjev dr. Franceta Steleta, dr. Marijana Zadnikarja in dr. Ivana Komelja.

Arhiv spisov obsega več kot 100 tekočih metrov gradiva.

Zbirka elaboratov

Zbirka elaboratov obsega projekte in dokumentacijo, nastalo ob posegih na objektih kulturne dediščine, strokovne podlage za razglasitve, strokovne zasnove za načrtovanje in drugo gradivo, povezano s kulturno dediščino. Zbirka je bila leta 2002 sistematično urejena. Izdelan je bil načrt postavitve in opreme gradiva po načelu prostega pristopa po tematskih skupinah in znotraj njih imenih krajev po abecedi. 

Zbirka elaboratov obsega več kot 9.000 elaboratov.