GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Republika Slovenija je po osamosvojitvi z Zakonom o tujcih leta 1991 določila, da za državljane drugih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki v roku šestih mesecev od uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije niso zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, začnejo veljati določbe Zakona o tujcih.

Državljani drugih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so imeli v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, so bili tako izbrisani iz registra stalnega prebivalstva. Zakon za njih namreč ni določal posebnih oziroma drugačnih pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji kot za ostale tujce.

Izbrisani so osebe, ki izpolnjujejo vse štiri navedene pogoje:

  1. na dan 25. 6. 1991 so bili državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, vendar niso imeli republiškega državljanstva Slovenije, ampak državljanstvo druge republike nekdanje SFRJ (to državljanstvo je takrat vsak dobil po državljanstvu svojih staršev in ne po kraju rojstva),
  2. na dan 23. 12. 1990 so imeli v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče,
  3. po osamosvojitvi Republike Slovenije niso pridobili slovenskega državljanstva in
  4. so bili zato izbrisani iz registra stalnega prebivalstva (prijava stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji jim je prenehala 26. 2. 1992, lahko pa tudi na drug datum).

Ustavno sodišče Republike Slovenije je leta 2003 ugotovilo, da je bil izbris nezakonit. Država je večkrat poskušala urediti vprašanje izbrisanih in v letih 2009 in 2010 sprejela ukrepe, s katerimi je v dveh fazah začela sistematično popravljati krivice, ki so se zgodile izbrisanim, in odpravljati nezakonito stanje.

Prva faza je bilo izdajanje dopolnilnih odločb neposredno na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-246/02 z dne 3. 4. 2003, vsem, ki so si že uredili status. Z izdajo dopolnilnih odločb se je upravičencem priznalo dovoljenje za stalno prebivanje in uredila prijava stalnega prebivališča vse od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do dejanske pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje. Izdajanje dopolnilnih odločb je bilo zaključeno leta 2010.

Druga faza je bilo leta 2010 sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki ga je Državni zbor sprejel leta 2010. Na podlagi zakona so lahko vsi drugi izbrisani, ki v Republiki Sloveniji še niso imeli dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenega stalnega prebivališča, v treh letih lahko vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Na podlagi zakona so izbrisani, ki so bili sprejeti v slovensko državljanstvo, ne da bi jim bilo pred tem izdano dovoljenje za stalno prebivanje, dobili tudi posebno odločbo za nazaj. Zakon ureja izdajo dovoljenja za stalno prebivanje in posebne odločbe za nazaj tudi za otroke izbrisanih, ki so se rodili v Republiki Sloveniji po 25. 6. 1991 in v Republiki Sloveniji dejansko živijo od rojstva.

1. decembra 2013 je začel veljati Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ki se je začel uporabljati 18. junija 2014. Z zakonom, ki ureja povračilo škode osebam, ki so bile po osamosvojitvi Republike Slovenije izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, se popravljajo kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in izvršuje sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice, izdana 26. junija 2012 v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. V pravnem redu Republike Slovenije se tako sistemsko ureja pravično zadoščenje oziroma povračilo škode, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

Za škodo, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa, zakon ureja pravico do denarne odškodnine in pravico do drugih oblik pravičnega zadoščenja kot povračilo nastale škode.

Upravičenci

Po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva je upravičenec do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in je po izbrisu pridobila dovoljenje za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih, Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ ali Zakonu o začasnem zatočišču, oziroma je bila po izbrisu sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. 

Poleg izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva, ki so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije, so do povračila škode upravičeni tudi izbrisani, ki so si v Republiki Sloveniji poskušali urediti status, pa je bila njihova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen. Za navedene upravičence je pogoj, da je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije vložena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki je začel veljati 24. julija 2010. Pogoj za priznanje statusa upravičenca pri navedeni kategoriji je tudi dejansko življenje v Republiki Sloveniji v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa, s katerim je bila vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen.

Denarna odškodnina

Namen zakona je omogočiti upravičencem hitro in učinkovito dosego pravičnega zadoščenja, zato določa, da lahko upravičenci uveljavljajo denarno odškodnino v upravnem postopku (v katerem je odškodnina določena kot pavšal, in sicer 50 evrov za vsak mesec izbrisa, in v katerem upravičencu ni treba dokazovati vzročne zveze med izbrisom in nastalo škodo), hkrati pa jim priznava tudi druge oblike pravičnega zadoščenja. Poleg uveljavljanja denarne odškodnine v upravnem postopku je upravičencem dana tudi možnost, da lahko denarno odškodnino uveljavljajo tudi v sodnem postopku. Odločitev o tem, v katerem postopku (upravnem, sodnem ali obeh) bo uveljavljal plačilo odškodnine, je prepuščena upravičencu.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi, št. U-I-80/16-36, U-I-166/16-28, U-I-173/16-33 z dne 15. marca 2018, odločilo o neustavnosti 12. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, s katerim je bila omejena višina denarne odškodnine, ki se je upravičencu lahko določila v sodnem postopku. Denarna odškodnina (skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je bila z navedeno določbo omejena do trikratnika zneska denarne odškodnine, ki se je lahko upravičencu določila v upravnem postopku. Z odločbo Ustavnega sodišča je bila zakonodajalcu dana tudi možnost, da v roku devetih mesecev (do 13. januarja 2019) sprejme novo zakonsko ureditev, s katero bo drugače urejena denarna odškodnina za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ki se upravičencem določi v sodnem postopku.

Za izvršitev navedene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije je bil sprejet Zakon o spremembi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ki je začel veljati 30. decembra 2018.  

Z zakonom je v spremenjenem 12. členu odpravljena omejitev višine denarne odškodnine, na novo pa so urejene zamudne obresti, ki se upravičencem določijo v sodnem postopku. Upravičenci so upravičeni do plačila celotne glavnice za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ugotovljeno v sodnem postopku, omejene so le obresti, ki se upravičencem določijo v sodnem postopku, in sicer so obresti omejene na višino glavnice.

Spremenjena ureditev velja za drugo skupino oškodovancev, kot jih opredeljuje odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije. To je za oškodovance, ki so odškodninske zahtevke vložili po začetku uporabe Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ki se je začel uporabljati 18. junija 2014, ali so jih vložili pred začetkom uporabe tega zakona, to je pred 18. junijem 2014, vendar bi bili po prejšnji ureditvi njihovi zahtevki zastarani.

Za prvo skupino oškodovancev, to je za oškodovance, ki so odškodninske zahtevke vložili pred začetkom uporabe Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (pred 18. junijem 2014) in katerih zahtevki ob vložitvi niso bili zastarani, je namreč Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št. U-I-80/16-36, U-I-166/16-28, U-I-173/16-33 z dne 15 marca 2018, razveljavilo 12. člen zakona s takojšnjim učinkom. Ocenilo je, da je za njih omejevanje višine denarne odškodnine v sodnem postopku v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in da so glede obsega povrnitve premoženjske škode upravičeni do popolne odškodnine, glede zadoščenja za nepremoženjsko škodo pa do pravične denarne odškodnine.

Uveljavljanje denarne odškodnine v upravnem postopku

Po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva lahko upravičenec zahtevo za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku vloži pri kateri koli upravni enoti, za odločanje pa je pristojna upravna enota, na območju katere je imela oseba v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče.

Denarna odškodnina se v upravnem postopku določi glede na obdobje izbrisa. Za vsak zaključen mesec izbrisa je upravičenec upravičen do 50 evrov denarne odškodnine. Če se v postopku ugotovi, da je stranka upravičena do denarne odškodnine, upravna enota v izreku odločbe ugotovi obdobje izbrisa, določi višino denarne odškodnine, način in rok izplačila denarne odškodnine. Denarna odškodnina, določena v višini do vključno 1.000 evrov, se upravičencu izplača v enem znesku v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe. Denarna odškodnina, določena v višini nad 1.000 evrov se upravičencu izplača v obrokih. Število obrokov je odvisno od višine odškodnine. V največ petih obrokih se izplača odškodnina, določena v višini nad 4.000 evrov. Zoper odločbo upravne enote o določitvi denarne odškodnine v upravnem postopku je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča Ministrstvo za notranje zadeve. V upravnem postopku za določitev denarne odškodnine se za vlogo in odločitev na prvi in drugi stopnji ne plača upravna taksa.

Upravičenec je lahko zahtevo za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku vložil v treh letih po začetku uporabe Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ki se je začel uporabljati 18. junija  2014. Po izteku navedenega triletnega roka lahko vloži zahtevo upravičenec, katerega postopek za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ob začetku uporabe zakona (to je 18. junij  2014) še ni bil pravnomočno končan in ob pogoju, da je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ob začetku uporabe zakona že vložena. V tem primeru lahko upravičenec zahtevo za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku vloži v roku treh let po izdaji dovoljenja za stalno prebivanje oziroma v roku treh let po sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije. Če pa je njegova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije z odločbo ali sklepom zavrnjena, zavržena ali postopek ustavljen, pa lahko zahtevo za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku vloži v roku treh let po pravnomočnosti odločbe ali sklepa.

Uveljavljanje denarne odškodnine v sodnem postopku

Upravičenec, ki meni, da mu je zaradi izbrisa nastala večja škoda, kot bi mu bila ali mu je bila priznana v upravnem postopku, lahko odškodnino zahteva v sodnem postopku. Za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ki mu je nastala v obdobju izbrisa, lahko pri pristojnem sodišču vloži tožbo za plačilo denarne odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

Upravičenec je lahko tožbo za plačilo denarne odškodnine vložil v treh letih po začetku uporabe Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Po izteku tega triletnega roka lahko vloži tožbo upravičenec, katerega postopek za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ob začetku uporabe zakona (18. junij  2014) še ni pravnomočno končan in ob pogoju, da je vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ob začetku uporabe zakona že vložena. V tem primeru lahko upravičenec tožbo za plačilo denarne odškodnine vloži v roku treh let po izdaji dovoljenja za stalno prebivanje oziroma v roku treh let po sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije. Če pa je vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije z odločbo ali sklepom zavrnjena, zavržena ali postopek ustavljen, lahko tožbo za plačilo denarne odškodnine vloži v roku treh let po pravnomočnosti odločbe ali sklepa.

Druge oblike pravičnega zadoščenja

Poleg pravice do denarne odškodnine Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva ureja tudi druge oblike pravičnega zadoščenja, ki omogočajo oziroma olajšujejo dostop do drugih pravic:

- Plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje: če ima oseba veljavno dovoljenje za stalno prebivanje in ne izpolnjuje pogojev za vključitev v zdravstveno zavarovanje, hkrati pa prejema (ali izpolnjuje pogoje za pridobitev) denarno socialno pomoč, ji pripada pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zahteva za plačilo tega prispevka se vloži na centru za socialno delo, kjer upravičenec prebiva. 
- Vključitev in prednostna obravnava v programih socialnega varstva: upravičenec, ki zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva potrebuje pomoč, ima pravico do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva. 
- Olajšave pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev: denarna odškodnina, izplačana po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, se ne šteje v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
- Pravica do državne štipendije: upravičenec, ki ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje, je upravičen do državne štipendije, če izpolnjuje tudi druge pogoje, ki jih določata Zakon o štipendiranju in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (kot to velja tudi za državljane Republike Slovenije).
- Pravica do enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja: ne glede na določbe Stanovanjskega zakona je upravičenec, ki ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje, pri reševanju stanovanjskega vprašanja izenačen z državljanom Republike Slovenije. 
- Dostop do izobraževalnega sistema: upravičenec z veljavnim dovoljenjem za stalno prebivanje je izenačen z državljanom Republike Slovenije na področju izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih ali študijskih programih za pridobitev javno veljavne izobrazbe. 
- Pravica do vključitve in prednostne obravnave v programih za vključitev tujcev: upravičenec, ki ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje ali je bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, ima pravico do vključitve in prednostne obravnave v programih, ki zagotavljajo hitrejše vključevanje v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije.

Izkazovanje statusa upravičenca v sodnem postopku in pri uveljavljanju drugih oblik pravičnega zadoščenja

Pri uveljavljanju denarne odškodnine v sodnem postopku in pri uveljavljanju drugih oblik pravičnega zadoščenja mora oseba izkazati, da izpolnjuje pogoj upravičenca po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Oseba, ki je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobila dovoljenje za stalno prebivanje ali bila sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije, pogoj upravičenca izkazuje s potrdilom upravne enote, da je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in da je po izbrisu pridobila dovoljenje za stalno prebivanje ali da je bila sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije, ali pa z izdano pravnomočno odločbo o določitvi denarne odškodnine v upravnem postopku.

Oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in si je po izbrisu v Republiki Sloveniji poskušala urediti status, vendar je bila njena vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, pa pogoj upravičenca iz drugega odstavka 2. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva izkazuje s pravnomočno odločbo upravne enote o priznanju statusa upravičenca ali z izdano pravnomočno odločbo o določitvi denarne odškodnine v upravnem postopku.

Vključevanje v programe za vključitev tujcev v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije

Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva poleg denarne odškodnine določa tudi pravico do vključitve in prednostne obravnave v programih pomoči za vključitev tujcev, ki niso državljani držav članic Evropske unije. Navedeni programi zagotavljajo hitrejše vključevanje v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije.

Do brezplačnih programov učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe so upravičeni tisti upravičenci, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pa so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije.

Pri uveljavljanju pravice do vključitve in prednostne obravnave v programih vključevanja status upravičenca izkazujejo in izvajalcem programov predložijo: 

  • potrdilo upravne enote, da je bila oseba izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in da je po izbrisu pridobila dovoljenje za stalno prebivanje ali da je bila sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije (potrdilo upravna enota izda na zahtevo upravičenca),
  • pravnomočno odločbo o določitvi denarne odškodnine v upravnem postopku.