Namen zakona je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, ki bo zagotavljala operativnost in uspešno izvajanje nalog vlade na podlagi zavez iz koalicijskega dogovora.

Zagotavljanje boljše operativnosti in odzivnosti

Spremenjene družbene razmere zahtevajo drugačno prilagoditev in odzivnost ministrstev

Oblikovanje ministrstev in njihovih delovnih področij je vedno aktualno po vsakokratnih parlamentarnih volitvah in v času nastopa nove vlade. Ministrstva skupaj z drugimi organi državne uprave pokrivajo področja družbenega življenja, pri čemer zakonodajalec glede na aktualne družbene razmere in programe ter prioritete vsakokratne vlade povezuje različna področja v smiselne celote. Spremenjene družbene razmere in potrebe gospodarstva, okolja, izobraževanja in drugih družbenih dejavnikov zahtevajo drugačno organiziranost in odzivnost ministrstev.

Tako je bil 22. junija 2022 v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet Zakon o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije. Cilj zakona je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, ki bo zagotavljala operativnost in uspešno izvajanje nalog vlade na podlagi zavez iz koalicijskega dogovora.

Zakon o vladi daje pravni okvir delovanju vlade. Demokratičen volilni sistem, kot ga imamo v Republiki Sloveniji, vsakokratni koaliciji na parlamentarnih volitvah podeli legitimen mandat, da po oblikovanju koalicije svoje programe in načrte prelije v koalicijsko pogodbo. Za uresničitev zavez, ki jih zapiše v pogodbo, pa oblikuje ministrstva in s tem ekipo, s katero bo zastavljene cilje dosegla.

Vsakokratna vlada s tem, ko prevzame mandat za vodenje države, prevzame tudi odgovornost do državljank in državljanov. Za učinkovito in uspešno vodenje pa mora imeti možnost, da se organizira tako, kot meni, da bo lahko najbolj učinkovito delovala in naslavljala aktualne izzive.

Organizacijska struktura za hitro in učinkovito soočanje z izzivi

Sprememba Zakona o vladi tako zasleduje organizacijsko strukturo, ki se bo hitro in učinkovito odzivala na prioritetnih področjih nove vlade in so usmerjena v prihodnost: zeleni prehod, socialna politika, vključno z oblikovanjem mladim prijazne stanovanjske politike in z mislijo na dostojno starost. Sprememba torej omogoča oblikovanje politik usmerjenih v prihodnost, za soočanje in obvladovanje izzivov, na katere se mora država pripraviti in se z njimi aktivno soočiti.

Število ministrstev ni pogojeno z velikostjo države ali številom prebivalcev. Delovna področja so v vseh državah sorodna. Manj ministrstev ne pomeni avtomatično boljše operativnosti, saj so ta po obsegu večja. Bolj vitka ministrstva so lahko bolj operativna in odzivna, kar pomeni dodatno agilnost v sicer pregovorno okornem državnem aparatu.

Način, kako se vlada notranje organizira, ni širše družbeno vprašanje. Gre za organizacijski pravni akt, ki vsakokratni vladi oziroma predsednici ali predsedniku vlade omogoča, da svojo ekipo organizira na način, da lahko uresniči dane zaveze. To lahko pomeni tudi spremembo števila ministrstev in reorganizacijo obstoječih delovnih področij.

Pomislek, da novi zakon, ki zgolj reorganizira delovna področja, pomeni množično dodatno zaposlovanje, je povsem odveč. Novi zakon ne ustvarja novih delovnih področij, saj pomeni zgolj njihovo reorganizacijo. Torej, delovna področja že obstajajo, le organizirana bodo drugače, z drugačnimi poudarki – delovna področja se združujejo in razdružujejo tako, kot vlada ocenjuje, da bo delo lahko potekalo hitreje in bolj učinkovito.

Dobro organizirana in uspešno vodena država je prvi pogoj za doseganje zastavljenih ciljev, ki pripomorejo k bolj kakovostnemu življenju državljank in državljanov in učinkovitemu spopadanju z ekonomskimi in socialnimi razmerami.

Argumenti na očitke

Vlada bo z večjim številom ministrstev delovala manj operativno, manj učinkovito.

Vsaka vlada doslej si je lahko z ozirom na zastavljene politike in cilje ter upoštevajoč aktualne razmere v družbi sama postavila organizacijo ministrstev. Organiziranje dela vlade ni širše družbeno vprašanje. Sprememba Zakona o vladi sledi viziji, ki jo je postavila aktualna koalicija, ter potrebnim spremembam, ki so jim volivci na zadnjih državnozborskih volitvah izrekli večinsko podporo. Ministrstva bodo z reorganizacijo vitkejša in bolj odzivna in bodo učinkoviteje naslavljala cilje in zastavljene politike.

Spremembe Zakona o vladi pomenijo novo zaposlovanje in bodo imele finančne posledice.

Novela zakona nima finančnih posledic za proračun, nova ministrstva bodo delala znotraj že obstoječih finančnih okvirjev. Dodatnega zaposlovanja kadrov ni v načrtu, saj bodo zaposleni v nova ministrstva prerazporejeni iz trenutno obstoječih ministrstev.