Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 22. junija 2022, je na novo določil ministrstva, v prehodnih določbah pa je uredil tudi obveznost uskladitve Zakona o državni upravi (ZDU-10) s tem zakonom.

Zaradi postopka naknadnega zakonodajnega referenduma so spremembe stopile v veljavo šele s koncem decembra lanskega leta. ZDU-10 tako v skladu z ZVRS-J ureja ministrstva in njihova delovna področja. Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 22. junija 2022, je na novo določil ministrstva, v prehodnih določbah pa je uredil tudi obveznost uskladitve Zakona o državni upravi (ZDU-10) s tem zakonom. Zaradi postopka naknadnega zakonodajnega referenduma so spremembe stopile v veljavo šele s koncem decembra lanskega leta. ZDU-10 tako v skladu z ZVRS-J ureja ministrstva in njihova delovna področja. 

Z dnem uveljavitve novele ZDU-10 bo skupaj 19 ministrstev in en minister brez resorja, pristojen za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. 

Ministrstva in njihova delovna področja bodo naslednja:

• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja naloge na področjih delovnih razmerij in pravic iz dela, zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, enakih možnosti, družine, socialnih zadev in invalidskega varstva,
• Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki opravlja naloge na področjih informacijske družbe, elektronskih komunikacij, informatizacije državne uprave, upravljanja informacijsko-komunikacijskih sistemov in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, zagotavljanja delovanja državnega portala eUprava, varnih predalov ter centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis,
• Ministrstvo za finance opravlja naloge na področjih makroekonomske politike in koordinacije strukturnih reform, zakladništva, javnega računovodstva, programskega proračuna, davčnega in carinskega sistema, javnofinančnih prihodkov in finančnega sistema, finančnega premoženja, poroštev, zadolževanja javnega sektorja, javno-zasebnega partnerstva, preglednosti finančnih odnosov, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, prirejanja iger na srečo, državnih pomoči ter fiskalnih analiz in napovedi, 
• Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki opravlja naloge na področjih gospodarskega razvoja, razvoja podjetništva, industrije, obrti, konkurenčnosti, povečanja dodane vrednosti gospodarstva, internacionalizacije, spodbujanja implementacije tehnologij in inovacij v gospodarstvu, krožnega gospodarstva, vesolja, socialne ekonomije, lesarstva, spodbujanja razvoja turizma, gospodarskih odnosov s tujino, ekonomskega sistema, notranjega trga, tehnične zakonodaje in meril, meroslovja, prava družb, intelektualne lastnine, pomoči gospodarskim družbam v težavah, varstva konkurence, varstva potrošnikov, trgovinske politike, drobnega gospodarstva, pokopališke in pogrebne dejavnosti, trgovine, pošte, blagovnih rezerv ter športa, razen nalog na področju športne vzgoje otrok in mladine,
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja naloge na področjih kmetijstva, razvoja podeželja, prehrane, varstva rastlin, veterinarstva in zootehnike, gozdarstva, lovstva, ribištva, varnosti ter kakovosti krme in hrane oziroma živil, uporabe materialov, ki prihajajo v stik z živili v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil, ter varnosti in kakovosti živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu,
• Ministrstvo za kulturo, ki opravlja naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev in slovenskega jezika,
• Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki opravlja naloge na področjih evropske kohezijske politike, upravljanja skladov te politike in upravljanja drugih virov nepovratnih sredstev za zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik ter na področju regionalnega razvoja,  
• Ministrstvo za notranje zadeve, ki opravlja naloge na dosedanjih delovnih področjih, 
• Ministrstvo za javno upravo, ki opravlja naloge na dosedanjih delovnih področjih, razen delovnega področja, ki preide na novoustanovljeno Ministrstvo za digitalno preobrazbo, dodatno pa bo opravljalo naloge razvojnega načrtovanja, 
• Ministrstvo za obrambo, ki opravlja naloge na področjih obrambnega sistema, sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter vojnih grobišč,
• Ministrstvo za pravosodje, ki opravlja naloge na dosedanjih delovnih področjih, v okviru delovnega področja pa se posebej izpostavlja še delovno področje urejanja otrokom prijaznega pravosodja, 
• Ministrstvo za infrastrukturo, ki opravlja naloge na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav, usmerjanja, koordinacije in povezovanja upravljavcev cest, razvoja vseevropskega prometnega omrežja v Republiki Sloveniji ter cestnega, železniškega, žičniškega, zračnega in pomorskega prometa, plovbe po celinskih vodah ter mednarodnih avtobusnih in železniških prevozov,
• Ministrstvo za javno upravo, ki opravlja naloge na področjih javne uprave, razvojnega načrtovanja, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, javnih naročil, volilne in referendumske zakonodaje, sistemskega urejanja splošnega upravnega postopka, sistemskega urejanja upravnih taks, upravnega poslovanja, dostopa do informacij javnega značaja, delovanja nevladnih organizacij, lokalne samouprave, kakovosti javne uprave, boljše zakonodaje ter odprave administrativnih ovir in naloge na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave ter drugih nalog na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi ali aktom vlade.
• Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki opravlja naloge na področjih ohranjanja narave, upravljanja voda, vključno s stanjem voda, investicij v vodno infrastrukturo, javnih služb ohranjanja narave, javnih služb urejanja voda, gospodarskih javnih služb na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, jedrske varnosti, varstva pred ionizirajočimi sevanji, odprave posledic naravnih nesreč, rudarstva, urejanja prostora in graditve objektov ter geodetske dejavnosti,
• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki opravlja naloge na področjih varovanja okolja, okoljskih presoj, podnebnih sprememb in ravnanja z odpadki, energetike, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, oskrbe z naftnimi derivati in infrastrukture za alternativna goriva v prometu, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb ter trajnostne mobilnosti, celostnega prometnega načrtovanja in javnega potniškega prometa v notranjem in čezmejnem prometu, 
• Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki opravlja naloge na področjih stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe, deinstitucionalizacije, starejših, dolgožive družbe, socialnega varstva, in sicer v delu, ki se nanaša na institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenju in varstvu ter zaposlitvami pod posebnimi pogoji, in ekonomske demokracije,
• Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki opravlja naloge na področjih visokega šolstva, znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter tehnološkega razvoja, 
• Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki opravlja naloge na področjih predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega in višjega šolstva, izobraževanja odraslih, mladine in naloge na področju športne vzgoje otrok in mladine,
• Ministrstvo za zdravje, ki opravlja naloge na področjih javnega zdravja, zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, kemijske varnosti, varstva pred sevanji, zdravil in medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, proizvodnje in prometa materialov, ki prihajajo v stik z živili, njihove uporabe v postopkih proizvodnje in distribucije prehranskih dopolnil ter živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, zdravstveno ustrezne pitne vode, živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratov prehrane in obratov za prehrano na delu z vidika preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni ter
• Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki nadaljuje delo z delovnim področjem Ministrstva za zunanje zadeve. 

S spremembo ZDU-10 bo dopolnjena tudi pravna podlaga za zagotavljanje naslova za elektronsko vročanje v okviru elektronske evidence dokumentarnega gradiva. Naslov za vročanje se bo razširil tudi na elektronski naslov za vročanje, kar z vidika strank pomeni, da bodo postopke pred organi opravile varno in hitreje.

ZDU-10 pa bo prinesel še eno dobrodošlo spremembo za uporabnike storitev upravnih enot. Vpeljal bo namreč možnost prenosa krajevne pristojnosti iz ene upravne enote na drugo v primeru večjega pripada zadev na posamezno upravno enoto, zaradi česar upravna enota na more odločiti v razumnem roku. 

Upravne enote se po letu 2020, zlasti pa v letih 2021 in 2022, soočale s povečanim številom upravnih zadev na številnih delovnih področjih. Razlogi so bili med drugim tudi: veliko število pretečenih osebnih dokumentov, vloge za začasno zaščito razseljenih oseb iz Ukrajine in drugi. Hkrati s tem je povečano število zadev sovpadalo še z  epidemiološko krizo. To je vodilo v nepredvidene težave pri vodenju upravnih postopkov, s tem pa do številnih upravnih zaostankov, zlasti na velikih mestnih upravnih enotah, kot so Ljubljana, Koper, Kranj, Maribor in Ptuj. 

Z namenom zmanjšanja zaostankov in hitrejšega reševanja zadev, se ZDU-10 dopolnjuje tako, da bodo pristojna ministrstva o opravljenih strokovnih nadzorih iz resorne pristojnosti na upravnih enotah poročala tudi ministrstvu, pristojnemu za upravo.

Ob tem bo vpeljana možnost prenosa krajevne pristojnosti iz ene upravne enote na drugo upravno enoto v primeru večjega pripada zadev, kar bo za uporabnike storitev pomenilo hitrejše reševanje zadev.

Predlagan ukrep pa je tudi v javnem interesu za zagotavljanje zakonitega postopanja upravnih organov, učinkovitosti upravne oblasti in nenazadnje preprečevanju škode oziroma nastanka odškodninske odgovornosti države, ki je posledica nezakonitih (neopravljenih ali nepravočasno opravljenih) ravnanj državnih organov.