GOV.SI

Izvajanje Slovenske strategije pametne specializacije

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

S Slovensko strategijo pametne specializacije (S4) so bile opredeljene nacionalne strateške razvojne prioritete in niše, ki so v praksi podprte s ciljanim, celovitim in prilagojenim svežnjem ukrepov. Hkrati pa je Slovenija z izvajanjem S4 uvedla nov model razvojnega sodelovanja med ključnimi inovacijskimi deležniki in se uspela bistveno bolje integrirati v evropske in mednarodne razvojno-inovacijske mreže, platforme in konzorcije. Izvajanje S4 tako predstavlja enega izmed ključnih orodij za krepitev in nadgradnjo slovenskega inovacijskega ekosistema.

Strategija pametne specializacije (S4)

Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc ter na katerih ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. S4 je strategija za krepitev konkurenčnosti gospodarstva s krepitvijo njegove inovacijske sposobnosti, diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti in rast novih in hitro rastočih industrij oziroma podjetij.

Cilji S4:

  1. Dvig dodane vrednosti na zaposlenega;
  2. Izboljšanje konkurenčnosti na globalnih trgih s povečanim obsegom znanja in tehnologij v izvozu Slovenije;
  3. Dvig podjetniške aktivnosti.

S4 predstavlja izvedbeni dokument že sprejetih slovenskih strateških dokumentov (na primer Raziskovalno-inovacijske strategije in Slovenske industrijske politike).

Izvajanje S4 temelji na:

  • nišni usmerjenosti preko opredeljenih prioritetnih področij,
  • ciljanem, celovitem in prilagojenem svežnju ukrepov,
  • novem modelu razvojnega sodelovanja med ključnimi inovacijskimi deležniki in
  • globalno integriranem pristopu.

Nacionalne strateške razvojne prioritete

Na podlagi S4 so bile opredeljene nacionalne strateške razvojne prioritete, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in primerjalne prednosti ter tako potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. Nacionalne strateške razvojne prioritete tako narekujejo prednostna vlaganja na področju raziskav, razvoja in inovacij v Sloveniji.

Bistveno pri tem je, da prioritete niso bile opredeljene »od zgoraj navzdol«, pač pa na osnovi novega razvojnega modela četverne vijačnice (quadruple helix), v  partnerstvu med gospodarstvom, institucijami znanja, drugimi deležniki in državo.

Nacionalne strateške razvojne prioritete so bile opredeljene v času priprave S4 skozi poglobljen proces posvetovanj z deležniki v obdobju 2014–2015.

S4 opredeljuje tri prioritetne stebre in devet področij uporabe s fokusnimi področji in tehnologijami:

I. Digitalno:

  • I.1 Pametna mesta in skupnosti;
  • I.2 Pametne stavbe in dom z lesno verigo;

II. Krožno:

  • II.1 Mreže za prehod v krožno gospodarstvo;
  • II.2 Trajnostna hrana;
  • II.3 Trajnostni turizem;

III. (S)Industrija 4.0:

  • III.1 Tovarne prihodnosti;
  • III.2 Zdravje-medicina;
  • III.3 Mobilnost;
  • III.4. Materiali kot končni produkti.

Področja uporabe s fokusnimi področji in tehnologijami se v obdobju izvajanja S4 nadalje osredotočajo in konkretizirajo, in sicer na podlagi sodelovanja med državo in devetimi Strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi (SRIP). SRIP-i namreč v svojih akcijskih načrtih, ki jih potrjuje Delovna skupina vlade za podporo izvajanju S4 (DSS4), opredeljujejo področja skupnega razvoja oziroma niše. Akcijski načrti SRIP-ov se redno nadgrajujejo in dopolnjujejo in tako predstavljajo dinamični del S4, preko katerega se tudi pričakuje nadaljnji proces osredotočanja inovacijsko-razvojne politike na ključne niše (več o SRIP-ih v nadaljevanju).

Za nadaljnje osredotočanje, konkretizacijo fokusnih področij in tehnologij ter izvajanjem javnih razpisov na področju raziskav, razvoja in inovacij, povezanih z izvajanjem S4, se uporablja Tabela prioritet S4 in pripadajočih fokusnih področij in tehnologij, ki je tudi podlaga za uporabo meril za izbor projektov v vrsti javnih razpisov, ki so vezani na S4.

Sveženj ukrepov

Nacionalne strateške razvojne prioritete so v praksi podprte z bistveno bolj ciljanim, celovitim in prilagojenim svežnjem ukrepov.

Sveženj ukrepov S4 na strani finančnih spodbud naslavlja ključna relevantna področja, in sicer področja raziskav, razvoja in inovacij, razvoja človeških virov ter spodbujanja podjetništva in internacionalizacije. V letih 2016, 2017 in 2018 je bilo izvajanje S4 podkrepljeno z 87 javnimi razpisi in programi v skupni vrednosti 982.856.431 evrov in sicer: 49,6 odstotkov oziroma 487.956.634 evrov na področju raziskav, razvoja in inovacij, 13,4 odstotkov oziroma 131.532.826 evrov na področju človeških virov ter 37 odstotkov oziroma 363.366.971 evrov na področju podjetništva in internacionalizacije.

Enako pomemben del svežnja so nefinančni ukrepi, kot so gospodarska diplomacija, inovativna in zelena javna naročila ali odprava regulacijskih ovir, predvsem pa neposrednejši dialog s SRIP-i, ko gre za način in vsebino vodenja razvojne politike. Zadnje je še posebej pomembno z vidika zagotavljanja takšnih razvojnih instrumentov, ki odgovarjajo na potrebe prednostnih področij S4 in inovacijskih deležnikov.

Nov model razvojnega sodelovanja

Izvajanje S4 temelji na novem modelu razvojnega sodelovanja, ki poudarja tesnejše, institucionalizirano sodelovanje med državo, gospodarstvom, institucijami znanja in drugimi relevantnimi deležniki na področju raziskav, razvoja in inovacij. Pri spodbujanju sodelovanja med inovacijskimi deležniki imajo ključno vlogo SRIP-i, na državni ravni pa je ključna medresorska koordinacija, saj izvajanje S4 namreč poteka v okviru pristojnosti različnih ministrstev.

Pristojnost za koordinacijo upravljanja in izvajanja S4 na strateški in politični ravni je vlada dodelila Delovni skupini vlade za podporo izvajanju Slovenske strategije pametne specializacije (DSS4), ki jo sestavljajo državni sekretarji trinajstih ministrstev in vladnih služb, ki so ključni za izvajanje S4 (SVRK, MGRT, MIZŠ, MDDSZ, MKGP, MK, MZI, MZZ, MJU, MF, MOP, MP in MZ). V mandatu vlade Marjana Šarca dodatno tudi državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade RS.

DSS4 vodi državni sekretar službe, pristojne za razvoj, njegova namestnika pa sta državna sekretarja iz ministrstev, pristojnih za znanost in gospodarstvo. Naloge DSS4 se med drugim nanašajo na:

  • obravnavo strateških, vsebinskih in odprtih medresorskih vprašanj, povezanih z izvajanjem S4,
  • usmerjanje oblikovanja in spremljanje izvajanja ukrepov, ki izhajajo iz S4,
  • spremljanje aktivnosti SRIP
  • obravnavanje in potrjevanje akcijskih načrtov SRIP in
  • obravnavanje predlogov SRIP za nadgradnjo oziroma spremembe S4.

Globalno integriran pristop

Za uspešnost izvajanja S4 je ob tržni internacionalizaciji, ki temelji na izvozu inovativnih slovenskih produktov, storitev in procesov, ključna razvojna internacionalizacija. Gre za vključevanje slovenskih inovacijskih deležnikov v evropske in mednarodne raziskovalno-razvojne in tehnološke projekte in platforme, kar slovenskim podjetjem in institucijam znanja omogoča vključevanje v evropske in globalne verige vrednosti. Sistemsko vključevanje v medregionalne pobude predstavlja bistveno izboljšano osnovo, ne le za uspešno koriščenje EU sredstev v prihodnje, temveč za bistveno nadgrajeno razvojnega sodelovanja z vodilnimi podjetji in raziskovalnimi organizacijami v Evropi in svetu.

Izvajanje S4 je slovenskim inovacijskim deležnikom omogočilo vključevanje v tematske platforme pametne specializacije (S3 Thematic Platforms) na področjih industrijske modernizacije, energije in agroživilskega sektorja ter v demo/pilotne projekte, ki se izvajajo v okviru Vanguard iniciative, v katero se je Slovenija vključila leta 2017. Prav tako se je na podlagi izvajanja S4 bistveno pospešilo sodelovanje z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (European Institute for Innovation and Technology - EIT) in njegovimi Skupnostmi znanja in inovacij (Knowledge and Innovation Communities - KIC).

Na podlagi izvajanja S4 se je ob vključevanju slovenskih inovacijskih deležnikov v evropske in mednarodne raziskovalno-razvojne in tehnološke projekte in platforme okrepilo tudi bilateralno razvojno sodelovanje s posameznimi regijami in državami.

Na operativni oziroma izvedbeni ravni je za koordinacijo upravljanja in izvajanja S4 pristojen SVRK. V okviru SVRK-a deluje posebna enota, tj. Sektor za koordinacijo pametne specializacije, ki je zadolžena za tehnično in vsebinsko podporo DSS4 in medresorsko usklajeno izvajanje S4 na operativni ravni (ko gre za instrumente financiranja v okviru izvajanja evropske kohezijske politike), podporo pri delovanju SRIP-ov (v sodelovanju z ostalimi pristojnimi resorji, še posebej z gospodarskim resorjem in resorjem, pristojnim za znanost) ter za sistem spremljanja in vrednotenja S4 in SRIP-ov.

Strateška razvojno-inovacijska partnerstva - SRIP

SRIP-i so dolgoročna partnerstva med podjetji, raziskovalno sfero, državo in občinami ter povezovalci, uporabniki in nevladno sfero, ki so bila oblikovana konec leta 2016 na vsakem izmed devetih področij uporabe S4. 

SRIP-i skupaj z državo ne samo sooblikujejo razvojno politiko (npr. s skupnim opredeljevanjem nacionalnih strateških razvojnih prioritet, kar ni enkraten, temveč neprekinjen, stalen proces), ampak tudi organizirajo celovit razvojno-inovacijski ekosistem po področjih uporabe S4. V praksi to pomeni, da vzpostavljajo in nadgrajujejo verige vrednosti doma in jih povezujejo mednarodno, pripravljajo zahtevnejše skupne raziskovalno-razvojne projekte, inovacijskim deležnikom odpirajo vrata v mednarodne razvojno-inovacijske platforme in tudi do proizvajalcev originalne opreme ter organizirajo skupne nastope, lobiranja in promocijo v drugih regijah, državah in mrežah, hkrati pa izvajajo zaenkrat še pilotne aktivnosti pri dolgoročnem načrtovanju potreb po kadrih in kompetencah.

SRIP-i svoje aktivnosti izvajajo na podlagi akcijskih načrtov (poslovno-razvojnih strategij), ki vključujejo:

1. Konkretizacijo fokusnih področji in tehnologij S4 s cilji oziroma strategijo razvoja področja, ki vključuje:

  • opredelitev primerjalne prednosti RS in niš na osnovi umestitve v globalne trende, verige trge in aktivnosti konkurence (state-of-the-art),
  • cilje in kazalnike uspešnosti SRIP-a,

2. Načrt aktivnosti skupnega razvoja, ki vključuje:

  • opredelitev primerjalnih prednosti SRIP-a oziroma njegovih članov, s poudarkom na predstavitvi predvidenih aktivnosti glede na state-of-the-art na področju tehnoloških in netehnoloških inovacij,
  • opredelitev kompetenc in kapacitet članov SRIP-a skozi celoten razvojni cikel,

3. Načrt aktivnosti na področju internacionalizacije, ki vključuje:

  • tržno internacionalizacijo in
  • razvojno internacionalizacijo,

4. Načrt aktivnosti na področju razvoja človeških virov, ki vključuje:

  • napovedovanje potreb po kompetencah,
  • opredelitev potreb po usposabljanjih in nadgradnji izobraževalnega sistema (po stopnjah in vrstah izobraževanja),

5. Načrt aktivnosti na področju spodbujanja podjetništva in skupnih storitev, ki vključuje:

  • opredelitev sodelovanja s podpornim okoljem, promocije inoviranja po vitki metodologiji in procesnih inovacij, povezovanja z agenti in investitorji, ipd.,
  • opredelitev potreb po standardizacij in upravljanja z intelektualno lastnino,

6. Predloge za optimizacijo regulacijskega okvira, ki vključuje:

  • opredelitev potrebnih sprememb regulacijskega, institucionalnega in administrativnega okvira ter morebitnih drugih ukrepov (npr. pilotnih projektov).

Akcijske načrte SRIP-ov potrjuje Delovna skupina vlade za podporo izvajanju S4 (DSS4), ki na njihovi podlagi sprejema Tabelo prioritet S4 in pripadajočih fokusnih področij in tehnologij. Le-ta se uporablja za nadaljnje osredotočanje in konkretizacijo fokusnih področij in tehnologij in služi kot podlaga za izvajanje javnih razpisov na področju raziskav, razvoja in inovacij. Za interpretacijo fokusnih področij in tehnologij se uporabljajo tudi Ključne usmeritve SRIP, ki so objavljene v spodnji tabeli.

SRIP-i imajo skupno 783 članov, od česar je 81 % (tj. 633) podjetij, od katerih je 60 % (tj. 380) mikro in malih podjetij, 18 % (tj. 114) srednjih podjetij in 22 % (tj. 139) velikih podjetij, z uravnoteženo strukturo po obeh kohezijskih regijah. Institucije znanja predstavljajo 11 % članstva SRIP-ov, tj. 89 članov, kar pomeni, da so v SRIP-e vključene praktično vse ključne javne raziskovalne organizacije, univerze, ipd.