Vlada je določila način izplačila subvencije za nakup lesnih peletov. Center za podpore fizičnim osebam, ki razpolagajo z vgrajeno kurilno napravo na lesne pelete in so v obdobju med 1. septembrom in 31. decembrom 2022 opravile nakup peletov za ogrevanje svojega gospodinjstva, od 6. marca do 31. maja 2023 omogoča oddajo vlog za pridobitev subvencije preko spletne aplikacije. Vloga mora vsebovati dokazilo o vgrajeni napravi in dokazilo o nakupu peletov. 

Center za podpore bo nato objavil seznam odobrenih vlog po identifikacijskih številkah, subvencija pa se bo upravičencem izplačala v roku 30 dni od vročitve odločbe o odobritvi vloge.

• s 1. novembrom smo določili najvišjo drobnoprodajno ceno zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce daljinskega ogrevanja

• najvišjo višino tarifne postavke za variabilni del cene toplote iz daljinskega ogrevanja za gospodinjstva smo določili pri 98,70 evra/MWh. Cena je veljala od 1. januarja do 30. aprila 2023. Distributerji, ki so imeli za januar 2023 višino tarifne postavke nižjo, tarife niso smeli povišati.

• določili smo najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno plina za nadomestno in osnovno oskrbo z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce in skupne gospodinjske odjemalce in
• znižali stopnjo DDV na 9,5 odstotka

Povprečni gospodinjski odjemalec bo na letni ravni prihranil od 90 do 675 evrov.

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o oskrbi s plini (ZOP-A) smo zagotovili obvezno nadomestno oskrbo s plinom vsem tistim, ki bi nenadoma ostali brez dobavitelja (enako kot je že urejeno za električno energijo).

Z zakonom smo še:

• dopolnili opredelitev gospodinjskih odjemalcev plina, tako da so vključeni tudi odjemalci v večstanovanjskih objektih,
• vzpostavili enoten informacijski sistem za zbiranje podatkov, kar bo zagotavljalo lažje upravljanje oskrbe s plini.

• določili smo najvišje maloprodajne cene elektrike za kWh in
• znižali višino dajatve (prispevke, trošarino in DDV)

Povprečni gospodinjski odjemalec bo na letni ravni prihranil od 110 do 334 evrov.

Poleg električne energije in zemeljskega plina smo začasno znižali stopnjo DDV z 22 odstotkov na 9,5 odstotka tudi za daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.

Zneski na računih bodo tako v času ogrevalne sezone (od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023) nižji tudi za uporabnike daljinskega ogrevanja in kupce lesa za kurjavo. 

Znižanje DDV za kurilno olje zaradi evropske zakonodaje ni mogoče.

Z omejevanjem marže vseh trgovcev z naftnimi derivati omejujemo ceno nafte in naftnih derivatov zunaj avtocestnega križa.

Država se začasno odpoveduje tudi okoljskim dajatvam pri ceni dizelskega goriva na črpalkah avtocestnega križa.

Od 13. septembra 2022 dalje je omejena tudi najvišja dovoljena višina marže za kurilno olje na 0,08 evra/liter kurilnega olja.

Socialno najranljivejše skupine so prejele enkratni energetski dodatek.

• Prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka:
  • 200 evrov za samske osebe,
  • 200 evrov za enostarševske družine (povečan za 118 evrov za vsakega otroka oziroma za 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo),
  • 314 evrov za dvostarševske družine (povečan za 118 evrov za vsakega otroka oziroma za 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo),
  • 314 evrov za pare brez otrok.

• Določene kategorije invalidov: 200 evrov.

Z ukrepom želimo v času draginje pomagati družinam, ki so upravičene do otroškega dodatka. Tako so v novembru in decembru 2022 ter januarju 2023 poleg otroškega dodatka za vsakega otroka prejele tudi draginjski dodatek. 

Spremljali in primerjali smo maloprodajne cene petnajstih osnovnih skupin živil pri različnih trgovcih.

Potrošnik ima na enem mestu informacijo o maloprodajnih cenah primerljivih proizvodov med posameznimi trgovci ter o poreklu in kakovosti posameznega proizvoda.

Vlada želi preprečiti socialno stisko učencev in dijakov ter njihovih družin, zato je predlagala zamrznitev cen malic (ostanejo na višini, določeni za šolsko leto 2021/2022), oskrbnin in stroški bivanja v dijaških in študentskih domovih (oskrbnine ostanejo v višini izhodiščne cene kot je veljala od 1. januarja 2022 do 31. avgusta 2022).

Razlike v cenah bodo krite iz proračuna. Ukrepi veljajo od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023.

Vlada je za približno 30 odstotkov zvišala mejo za neobdavčeno povračilo stroškov za prehrano med delom. Zvišala je tudi zneske neobdavčenih povračil za prevoz na delo in službene poti, dnevnice, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, jubilejno nagrado, odpravnino ob upokojitvi ter plačila vajencem, dijakom in študentom. Višji je tudi neobdavčeni znesek solidarnostne pomoči v primeru smrti zaposlenega ali družinskega člana, težje invalidnosti ali daljše bolezni. 

Vlada je za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade, občine, izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja ter za izvajalce socialno varstvenih storitev, socialnovarstvenih programov in programov v podporo družini določila najvišje drobnoprodajne cene zemeljskega plina iz sistema in elektrike. 

Ukrep velja za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2023.

• Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena zemeljskega plina znaša 0,095 evra/kWh.
  Omejitev velja ne glede na morebitne predhodno podpisane pogodbe o dobavi za leto 2023. Upravičenci bodo morali dobavitelju posredovati podatke o izpolnjevanju pogoja.

• Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena za električno energijo znaša:

  - za višjo dnevno tarifno postavko 0,20700 evra/kWh,
  - za nižjo dnevno tarifno postavko 0,14850 evra/kWh,
  - za enotno tarifno postavko 0,18600 evra/kWh.

• določili smo najvišjo drobnoprodajno ceno zemeljskega plina za osnovne socialne službe, vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove
• določili smo najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno plina za nadomestno in osnovno oskrbo z zemeljskim plinom za osnovne socialne službe, vrtce, osnovne šole, zdravstvene domove
• znižali stopnjo DDV na 9,5 odstotka

Vlada je najvišjo dovoljeno ceno zemeljskega plina, dobavljenega od 1. januarja do 31. decembra 2023 za proizvodnjo toplote v sistemih daljinskega ogrevanja za vrtce, osnovne šole, osnovne socialne službe in zdravstvene domove, določila pri 0,079 evra/kWh.

Vlada tudi v letu 2023 gospodarstvu pomaga zaradi visokih cen energije. V ta namen je predvidela milijardo evrov.

• Podjetjem bo subvencionirala plačilo visokih cen energentov v obdobju med  januarjem in 31. decembrom 2023. Upravičenci so vloge za subvencijo lahko oddali do 28. februarja 2023.
• Pripravila je dva ukrepa za ohranitev delovnih mest:
  - začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa,
  - začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.
• Za izboljšanje likvidnosti podjetij SID banka omogoča dostop do finančnih sredstev pod ugodnimi pogoji. Kreditne vloge SID banka preko portala vlog sprejema od 13. aprila 2023 dalje. Znesek financiranja za posamezno podjetje bo znašal najmanj 100.000 evrov in ne more biti večji kot 85 % vrednosti naložbe.

Vlada je določila mehanizem oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce, ki niso med upravičenci do najvišje dovoljene drobnoprodajne cene. Sprejela je Uredbo o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za poslovne odjemalce, ki velja le za pogodbe o nabavi električne energije, ki so bile sklenjene za leto 2023 in sicer do 31. decembra 2022.

Cilj Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije je cene električne energije in energentov za končne odjemalce ohraniti na vzdržni ravni ter zagotoviti predvidljivo in čim bolj stabilno okolje za delovanje gospodarstva.

V zakonu so opredeljeni ukrepi za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo, za poenostavitev pomoči za nove investicije v obnovljive vire energije, za zajezitev visokih cen energije in energentov ter za omejitev presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije in solidarnostni prispevek.

Vlada je malim, srednjim in velikim podjetjem v drugi polovici leta 2022 pomagala s subvencijami v skupni višini skoraj 62 milijonov evrov. Višina subvencije posameznemu podjetju je bila odvisna od cene energentov v letih 2021 in 2022. 

Slovenski podjetniški sklad je objavil paket ugodnih kriznih likvidnostnih kreditov v višini 32 milijonov evrov za mikro, mala in srednje velika podjetja v težavah zaradi posledic epidemije covida-19 ali kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Podjetja so že lahko zaprosila do 100.000 evrov. Za prizadeta podjetja je predvidenih še dodatnih 10 milijonov evrov likvidnostnih kreditov, ki jih bo Slovenski podjetniški sklad razpisal predvidoma v prvi polovici leta 2023. Predvidoma oktobra 2023 pa bo sklad objavil dodatnih 30 milijonov evrov mikrokreditov za namen naslavljanja izzivov na področju energetike.

Z Zakonom o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga Evropske unije (ZPKEEKP) za obveznosti družb GEN energija, HSE ter Geoplin želimo upravičenim energetskim podjetjem zagotoviti zanesljiv dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev.

Vlada je za mikro, mala in srednja podjetja, ki so končni odjemalci, določila najvišje drobnoprodajne cene električne energije:

• za višjo dnevno tarifno postavko 0,21700 EUR/kWh,
• za nižjo dnevno tarifno postavko 0,15550 EUR/kW,
• za enotno tarifno postavko 0,19500 EUR/kWh.

Cene ne vključujejo davka na dodano vrednost ter veljajo le za omejeno količino električne energije (za 90 odstotkov porabe v obdobju od 1. julija 2021 do 30. junija 2022) do 31. decembra 2023.

• za male poslovne odjemalce, vključno z večstanovanjskimi stavbami, smo določili najvišje maloprodajne cene elektrike za kWh in
• znižali višino dajatev (prispevki, trošarina in DDV)

Povprečni odjemalec bo na letni ravni prihranil od 50 do 1760 evrov.

• določili smo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin,
• določili smo najvišjo drobnoprodajno ceno zemeljskega plina za male poslovne odjemalce
• določili smo najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno plina za nadomestno in osnovno oskrbo z zemeljskim plinom za male poslovne odjemalce in
• znižali davčno stopnjo DDV na 9,5 odstotka.

Povprečni mali poslovni odjemalec bo prihranil od 205 do 1420 evrov na leto.

Kmetje, ki redijo krave molznice, so prejeli okvirno 60 evrov na kravo molznico.

Kmetje in ribiči, ki so bili v letu 2021 upravičeni do vračila trošarine za energente, porabljive za kmetijsko mehanizacijo oziroma za pogon ribiških plovil, so prejeli pomoč pri nabavi pogonskega goriva.

Z novelo zakona o trošarinah vlada predvideva višjo trošarinsko ugodnost ob nakupu posebej obarvanega goriva za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ter vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev.

Kmetom ter malim in srednjim podjetjem (MSP), ki opravljajo dejavnosti predelave ali trženja kmetijskih proizvodov, se je zagotovila pavšalna pomoč zaradi dodatnih stroškov zvišanja cen pridelave, ki niso bili pokriti z drugimi pomočmi v sektorjih sadja, vrtnarstva in prašičjega mesa. Zagotovila se je tudi podpora začetim naložbam zaradi višjih cen gradbenega materiala.

Od 50 do 35 tisoč evrov na kmetijo za sofinanciranje kmetijskega repromateriala.

Zaradi višjih stroškov pridelave medu je vlada čebelarskemu sektorju namenila 1,96 milijona evrov za pomoč. Finančno nadomestilo se izplača čebelarjem, ki prejmejo 40 evrov podpore, skupno izplačilo pa je omejeno na 62.000 evrov.

Vlada je zagotovila pomoč živinorejskim kmetijam v višini 4,5 milijona evrov.

Pridelovalcem jabolk in hrušk smo dodelili nadomestilo 1.500 evrov na hektar intenzivnega sadovnjaka jablan ali hrušk.