Skoči do osrednje vsebine

Ukrepi za omilitev draginje na področju energetike

Simbolična slika - kolaž iz petih slik: drog električnega daljnovoda, žitno klasje, hrana, ročke avtomata za točenje goriva, termostatski ventil radiatorja
Višanje cen električne energije in zemeljskega plina je posledica manj gotovih razmer na energetskih trgih, ki so med drugim posledica vojne v Ukrajini. Vlada je za obvladovanje energetske draginje že sprejela nekatere ukrepe, v pripravi pa so tudi novi.

Vlada je sprejela ukrepe za omilitev draginje na področju elektrike in zemeljskega plina. Septembra 2022 je sprejela besedilo Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. S tem je opredelila podlago za opredelitev začasnih ukrepov za upravljanje v času povečanega tveganja pri oskrbi z energijo, pa tudi ukrepe za zanesljivo oskrbo z energijo, ukrepe za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepe za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi nestanovitnosti energetskih trgov. Zakon je bil septembra 2022 v nujnem zakonodajnem postopku v državnem zboru dopolnjen in 13. septembra tudi sprejet.

Na področju oskrbe z električno energijo je vlada že določila najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce, prav tako pa je za nekatere zaščitene odjemalce določila najvišje dovoljene maloprodajne cene zemeljskega plina iz sistema. 

Od 1. novembra 2022 so po vladni uredbi najvišje dovoljene maloprodajne cene zemeljskega plina stopile v veljavo tudi za vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove, prav tako pa bo z novembrom 2022 določena najvišja dovoljena drobnoprodajna cena plina za nadomestno in osnovno oskrbo z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce in skupne gospodinjske odjemalce, osnovne socialne službe, vrtce, osnovne šole, zdravstvene domove in za male poslovne odjemalce. 

Vlada je z novembrom 2022 prav tako določila najvišje dovoljene drobnoprodajne cene plina za gospodinjske odjemalce daljinskega ogrevanja.

Omejitev cene električne energije in plina iz sistema za javne zavode

Vlada je decembra 2022 določila še najvišjo drobnoprodajno ceno električne energije in zemeljskega plina iz sistema za nekatere osebe javnega prava, kot so npr. vrtci, šole, zdravstveni domovi in drugi javni zavodi, občine, drugi izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, izvajalci socialno varstvenih storitev ter izvajalci socialno varstvenih  programov ter programov v podporo družini, ki niso vključeni v veljavno regulacijo, kar pomeni, da so večji porabniki. 

S tem so pred visokimi cenami električne energije in zemeljskega plina dodatno zaščiteni omenjeni odjemalci, ki bi bili v nasprotnem primeru lahko omejeni ali celo ogroženi pri svojem delovanju. Uredbi bosta v veljavi od 1. januarja 2023 in veljali eno leto.

Prva uredba določa najvišjo dovoljeno ceno električne energije. Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena za električno energijo po tej uredbi znaša za višjo dnevno tarifno postavko 0,20700 EUR/kWh, za nižjo dnevno tarifno postavko 0,14850 EUR/kWh in za enotno tarifno postavko 0,18600 EUR/kWh. 

Druga uredba določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno zemeljskega plina iz plinskega sistema prenosnega in distribucijskega omrežja. Ceno plina omejuje na 0,095 EUR/kWh. 

Vlada je v začetku septembra 2022 sicer dopolnila Zakon o oskrbi s plini. S spremembami je med drugim dopolnila definicijo opredelitev gospodinjskih odjemalcev plina, da bi se preprečile zlorabe in vsem gospodinjstvom zagotovilo pravico do osnovne oskrbe s plinom. Zakon prav tako zagotavlja obvezno in nadomestno oskrbo s plinom vsem zaščitenim odjemalcem, ki bi nenadoma ostali brez dobavitelja ali ponudbe za novega dobavitelja. Ob tem je zakon tudi razširil pojmovanje zaščitenih odjemalcem – po spremembi zakona mednje sodijo tudi osnovne šole in vrtci. Dobavitelje nadomestne oskrbe z zemeljskim plinom je določila Agencija za energijo

Za zagotavljanje nemotene oskrbe s plinom je vlada septembra 2022 določila besedilo Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družb GEN energija, HSE in hčerinskih družb ter Geoplin, in sicer v povezavi s krediti, najeti za zagotavljanje likvidnosti in nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga Evropske unije. 

Vlada je prav tako sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja, ki narekujejo, da se v luči varčevanja z energijo prostori ne ohlajajo na manj kot 25 °C, oziroma se v času ogrevalne sezone ne ogrevajo na temperaturo, višjo od 20 °C.

Za vse odjemalce električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in kupce lesa za kurjavo smo stopnjo DDV znižali na 9,5 %, in sicer za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023. Znižanje stopnje DDV na kurilno olje zaradi evropske zakonodaje ni možno. Znižani DDV sicer dopolnjuje ukrep regulacije cen električne energije in zemeljskega plina. Tako še pred uradnim začetkom ogrevalne sezone dodatno zmanjšujemo posledice dviga cen energentov za vse odjemalce.

Pomoč gospodarstvu v letu 2022

Pripravili smo Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Na osnovi tega država gospodarstvu pomaga s sofinanciranjem stroškov električne energije in zemeljskega plina v letu 2022 nad dvakratnikom dviga cen teh dveh energentov v letu 2021, za kar smo namenili 80 milijonov evrov. Višina pomoči je odvisna od spremenjenega položaja podjetja glede na cene v letih 2021 in 2022. 

Podjetja so lahko zaprosila za enostavno pomoč, ki je najbolj zanimiva za mala in srednje velika podjetja. Takšna pomoč lahko obsega do 50 % upravičenih stroškov in ne sme biti višja od 500.000 evrov v skupnem obdobju prejemanja pomoči. Posebna pomoč je namenjena velikim podjetjem in lahko obsega do 30 % upravičenih stroškov ter hkrati do 2.000.000 evrov v skupnem obdobju prejemanja pomoči. Pripravili pa smo tudi pomoč energetsko intenzivnim podjetjem. Ta bodo ob dokazovanju izgube iz poslovanja lahko zaprosila za povračilo do 70 % upravičenih stroškov, v skupnem znesku do 2.000.000 evrov.

Dovoljena državna pomoč je dodeljena v skladu z Začasnim okvirom za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, vloge s podatki o stroških električne energije in zemeljskega plina za leto 2021 so podjetja morala oddati v elektronsko aplikacijo Javne agencije SPIRIT Slovenija, in sicer med 1. in 15. novembrom 2022

Upravičenci, ki so vlogo do roka oddali, morajo do 31. januarja 2023 do 12.00 v elektronsko aplikacijo Javne agencije SPIRIT Slovenija vnesti še dejanske podatke za izračun upravičenih stroškov, ki so jih novembra 2022 v vlogi zgolj ocenili, v nasprotnem primeru do pomoči ne bodo upravičeni. Aplikacija bo za vnos dejanskih podatkov odprta od 15. januarja 2023 od 12.00 do 31. januarja 2023 do 12.00. Za tehnično podporo pri oddaji dejanskih podatkov bo vzpostavljen klicni center, ki bo deloval od 16. do 31. januarja 2023, in sicer vsak delavnik med 9. in 17. uro. Na spletni strani Javne agencije SPIRIT Slovenija lahko preberete najpogostejša vprašanja in odgovore v zvezi s pomočjo gospodarstvu.

Mehanizem oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce

Vlada slovenskemu gospodarstvu pri blažitvi cen električne energije pomaga tudi z določitvijo mehanizma oblikovanja cene za velike poslovne odjemalce. Sem sodijo tisti gospodarski subjekti, ki ne izpolnjujejo pogojev za upravičenost do najvišje dovoljene drobnoprodajne cene, ki jo določa v preteklih mesecih sprejeta Uredba o določitvi cene električne energije.

Vlada je Uredbo o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za poslovne odjemalce sprejela zaradi vztrajno negotove situacije na trgu in dejstva, da na ravni Evropske unije niso bili sprejeti ukrepi, ki bi zadostno znižali cene. K ukrepu je vlado napeljala tudi situacija, da borze v naši bližini ostajajo nelikvidne, ob tem pa še potreba, da se slovenskemu gospodarstvu takoj zagotovi cene, ki jim bodo omogočale nadaljevanje opravljanja gospodarske dejavnosti. Uredba velja le za pogodbe o nabavi električne energije, ki bodo sklenjene za leto 2023 in sicer do 31. decembra 2022.

Pomoč gospodarstvu v letu 2023

Vlada je za leto 2023 predvidela 1,2 milijarde evrov pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen energentov. Podjetjem bo na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize subvencionirala plačilo visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, shemo pa mora pred tem potrditi še Evropska komisija. Upravičenci bodo lahko zaprosili za pomoč v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov, in sicer nad 1,5-kratnikom dviga cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023. Skupno bo najvišja dovoljena pomoč za iste stroške in obdobje lahko znašala od dveh milijonov evrov pa vse do 150 milijonov evrov na upravičenca.

Upravičenec bo lahko med petimi vrstami pomoči uveljavljal zgolj eno vrsto pomoči.

  1. Pri enostavni pomoči bodo upravičenci prejeli povrnjenih 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma do višine 2 milijonov evrov skupne pomoči. Pomoč v kmetijstvu in ribištvu bo nižja, in sicer v kmetijstvu do 250.000 evrov in v ribištvu do 300.000 evrov.
  2. Poleg tega predlog zakona loči še med štirimi vrstami posebne pomočiOsnovna posebna pomoč bo lahko obsegala 50 odstotkov upravičenih stroškov in do največ 4 milijone evrov skupne pomoči; posebna pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost 40 odstotkov upravičenih stroškov in do 100 milijonov evrov; posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja 65 odstotkov upravičenih stroškov in do 50 milijonov evrov ter posebna pomoč v posebnih sektorjih 80 odstotkov upravičenih stroškov in do 150 milijonov evrov. Pri vseh pomočeh za gospdodarstvo se seštevajo prejete pomoči po začasnem okviru vseh podrejenih in nadrejenih podjetij upravičenca v Republiki Sloveniji. Predlog zakona bo za vsako kategorijo pomoči določal še dodatne pogoje.

Izplačila bodo v letu 2023 potekala mesečno, z izjemo prvega izplačila konec marca 2023, ki bo združevalo povračilo stroškov za prve tri koledarske mesece. SPIRIT Slovenija bo podjetjem izplačeval 80 odstotkov ocenjene vrednosti pomoči za posamezen mesec, v letu 2024 pa bo po poračunu dejanskih stroškov energentov izplačala še preostalih 20 odstotkov pomoči.

Sofinanciranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest

Predlog zakona vključuje tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest, in sicer začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Delavci bodo upravičeni do nadomestila po določbah Zakona o delovnih razmerjih, nadomestilo plače in samo plačilo za delo pa skupaj ne bosta smela biti nižja od minimalne plače.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa bo lahko od 1. januarja do 31. marca 2023 koristil delodajalec, ki je upravičen oziroma bi bil upravičen do pomoči za gospodarstvo po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ter ob pogoju, da najmanj 30 odstotkom delavcem ne more zagotoviti 90 odstotkov dela. Ukrep bo delodajalcu omogočal odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca. Delodajalec bo v tem primeru prejel povračilo v višini 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače delavcu (bruto), višina povračila pa bo omejena z višino poprečne mesečne plače za mesec oktober 2022.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo bo lahko od 1. januarja do 30. junija 2023 za obdobje 30 dni koristil delodajalec, ki je upravičen oziroma bi bil upravičen do pomoči za gospodarstvo po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. To bo lahko storil v primeru, da bo vsaj polovico prejetih sredstev v tem ukrepu v  nadaljnjih 30 mesecih investiral v zeleni prehod. 

Delodajalec se bo pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo doma moral posvetovati s sindikati pri delodajalcu ali svetom delavcev.

Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij

Zakona zagotavlja tudi za 250 milijonov evrov ugodnih posojil za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za ugodna posojila namenila 30 milijonov evrov v letu 2023 in 20 milijonov evrov v letu 2024. Ugodna posojila bo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ponujala tudi SID banka, in sicer v višini 150 milijonov evrov, ki bodo namenjeni tako za investicije kot tudi za obratna sredstva. SID banka bo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo namenila še del sredstev za financiranje gospodarstva v dejavnosti cestnih prevoznikov v času energetske krize.

Zakon o nujnemu posredovanju za obravnavo visokih cen energije

Državni zbor je decembra 2022 potrdil besedilo Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Zaradi naraščanja socialnih stisk prebivalstva in negotovih razmer za poslovanje gospodarstva, ki so posledica vpliva visokih cen energentov, je potrebno sprejeti nov zakon, v katerem so med drugim opredeljeni nujni ukrepi za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo, kontrola cen in pobiranje prispevkov od morebitnih presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije.