Ukrepi za omilitev draginje na področju energetike
Začasni ukrepi v času povečanega tveganja pri oskrbi z energijo
Vlada je sprejela ukrepe za omilitev draginje na področju elektrike in zemeljskega plina. Z Zakonom o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo je opredelila začasne ukrepe za upravljanje v času povečanega tveganja pri oskrbi z energijo, pa tudi ukrepe za zanesljivo oskrbo z energijo, ukrepe za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepe za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi nestanovitnosti energetskih trgov.
Na področju oskrbe z električno energijo je vlada določila najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce do konca leta 2023, prav tako pa za zaščitene odjemalce določila najvišje dovoljene maloprodajne cene zemeljskega plina. Od 1. novembra 2022 so najvišje dovoljene maloprodajne cene zemeljskega plina stopile v veljavo tudi za vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove, ukrep pa velja tudi za nadomestno in osnovno oskrbo z zemeljskim plinom.
Vlada je z novembrom 2022 določila tudi najvišje dovoljene drobnoprodajne cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce daljinskega ogrevanja.
Vlada je za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2024 delno omejila najvišjo dovoljeno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce, za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah.
Za kurilno sezono od 1. januarja do 30. aprila 2024 se z omejitvijo najvišje dovoljene cene zemeljskega plina iz plinskega sistema zagotavlja stabilne cene zemeljskega plina za odjemalce gospodinjskega odjema.
Omejitev cene električne energije in plina iz sistema za javne zavode
Vlada je decembra 2022 določila še najvišjo drobnoprodajno ceno električne energije in zemeljskega plina iz sistema za nekatere osebe javnega prava, kot so na primer vrtci, šole, zdravstveni domovi in drugi javni zavodi, občine, drugi izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, izvajalci socialno varstvenih storitev ter izvajalci socialno varstvenih programov ter programov v podporo družini, ki niso vključeni v veljavno regulacijo, kar pomeni, da so večji porabniki.
S tem so pred visokimi cenami električne energije in zemeljskega plina dodatno zaščiteni omenjeni odjemalci, ki bi bili v nasprotnem primeru lahko omejeni ali celo ogroženi pri svojem delovanju. Uredbi bosta v veljavi od 1. januarja 2023 za obdobje enega leta - torej do konca leta 2023.
Prva uredba določa najvišjo dovoljeno ceno električne energije. Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena za električno energijo po tej uredbi znaša za višjo dnevno tarifno postavko 0,20700 evra/kWh, za nižjo dnevno tarifno postavko 0,14850 evra/kWh in za enotno tarifno postavko 0,18600 evra/kWh.
Druga uredba določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno zemeljskega plina iz plinskega sistema prenosnega in distribucijskega omrežja. Ceno plina omejuje na 0,095 evra/kWh.
Vlada je v začetku septembra 2022 sicer dopolnila Zakon o oskrbi s plini. S spremembami je med drugim dopolnila definicijo opredelitev gospodinjskih odjemalcev plina, da bi se preprečile zlorabe in vsem gospodinjstvom zagotovilo pravico do osnovne oskrbe s plinom. Zakon prav tako zagotavlja obvezno in nadomestno oskrbo s plinom vsem zaščitenim odjemalcem, ki bi nenadoma ostali brez dobavitelja ali ponudbe za novega dobavitelja. Ob tem je zakon tudi razširil pojmovanje zaščitenih odjemalcem – po spremembi zakona mednje sodijo tudi osnovne šole in vrtci. Dobavitelje nadomestne oskrbe z zemeljskim plinom je določila Agencija za energijo.
Za zagotavljanje nemotene oskrbe s plinom je vlada septembra 2022 določila besedilo Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družb GEN energija, HSE in hčerinskih družb ter Geoplin, in sicer v povezavi s krediti, najeti za zagotavljanje likvidnosti in nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga Evropske unije.
Vlada je prav tako sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja, ki narekujejo, da se v luči varčevanja z energijo prostori ne ohlajajo na manj kot 25 °C, oziroma se v času ogrevalne sezone ne ogrevajo na temperaturo, višjo od 20 °C.
Pomoč gospodarstvu v letu 2023
Vlada je za leto 2023 predvidela 1 milijardo evrov pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen energentov. Podjetjem na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize subvencioniramo plačilo visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023. Upravičenci so lahko zaprosili za pomoč v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov, in sicer nad 1,5-kratnikom dviga cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023. Skupno je najvišja dovoljena pomoč za iste stroške in obdobje lahko znašala od dveh milijonov evrov pa vse do 150 milijonov evrov na upravičenca.
Pri vseh pomočeh za gospodarstvo se seštevajo prejete pomoči po začasnem okviru vseh podrejenih in nadrejenih podjetij upravičenca v Republiki Sloveniji. Predlog zakona pa za vsako kategorijo pomoči določa še dodatne pogoje. Izplačila v letu 2023 potekajo mesečno.
Javna agencija SPIRIT Slovenija bo za celotno upravičeno obdobje izplačala predvidoma 395 milijonov evrov (395.075.952,36 evrov) nepovratnih sredstev 1958 upravičencem, od tega:
- 1762 enostavnih pomoči (do 2.000.000 evrov),
- 186 osnovnih posebnih pomoči (do 4.000.000 evrov),
- tri posebne pomoči zaradi zmanjšanja gospodarske uspešnosti (do 100.000.000 evrov),
- eno posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja (do 50.000.000 evrov) in
- šest posebnih pomoči za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih (do 150.000.000 evrov).
Javna agencija SPIRIT Slovenija podjetjem izplačuje 80 odstotkov ocenjene vrednosti pomoči za posamezen mesec, v letu 2024 pa bo po poračunu dejanskih stroškov energentov izplačala še preostalih 20 odstotkov pomoči.
Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij
Zakon zagotavlja tudi za 250 milijonov evrov ugodnih posojil za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za ugodna posojila namenila 30 milijonov evrov v letu 2023 in 20 milijonov evrov v letu 2024. Ugodna posojila bo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ponujala tudi SID banka, in sicer v višini 150 milijonov evrov, ki bodo namenjeni tako za investicije kot tudi za obratna sredstva. SID banka bo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo namenila še del sredstev za financiranje gospodarstva v dejavnosti cestnih prevoznikov v času energetske krize.
Zakon o nujnemu posredovanju za obravnavo visokih cen energije
Državni zbor je decembra 2022 potrdil besedilo Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Zaradi naraščanja socialnih stisk prebivalstva in negotovih razmer za poslovanje gospodarstva, ki so posledica vpliva visokih cen energentov, je potrebno sprejeti nov zakon, v katerem so med drugim opredeljeni nujni ukrepi za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo, kontrola cen in pobiranje prispevkov od morebitnih presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije.
Vlada kot enega od ukrepov proti draginji izvaja proces solarizacije oziroma pospešitev gradenj sončnih elektrarn v Sloveniji. Dolgoročni cilj je solarizacija za vsa gospodinjstva v Sloveniji. Pripravljajo se ukrepi, s katerimi bomo tretjini slovenskih gospodinjstev omogočili dostop do skupnostnih sončnih elektrarn. Sprejeli bomo ukrepe, ki bodo olajšali gradnjo velikih sončnih elektrarn. V prvi fazi bomo poiskali tiste točke v obstoječem električnem sistemu, kjer lahko zgradimo in priključimo večje sončne elektrarne, ki jih bomo tudi javno objavili. Tako bomo dosegli, da lahko na že obstoječe omrežje priključimo bistveno večjo moč sončnih elektrarn, kot je današnja.
Z namenom učinkovitejšega doseganja cilja povečevanja deleža energije iz obnovljivih virov energije (OVE) je bil sprejet Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Zakon ureja posebnosti prostorskega načrtovanja in dovoljevanja naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo OVE, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje. Na področju umeščanja proizvodnih naprav iz OVE določa proaktivnejšo vlogo države, ki med drugim vključuje pripravo akcijskega načrta, v katerem bodo določena prednostna območja umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz sonca in vetra.
V naslednjih petih letih bomo vsem poskušali omogočiti možnost zagotovitve oskrbe z električno energijo za več desetletij. Cilj je, da bodo do leta 2030 vsa gospodinjstva v Sloveniji pri oskrbi z električno energijo v celoti neodvisna od fosilnih goriv in bodo imela lasten, dolgoročni energetski vir.