Vlada spremenila Zakon o oskrbi s plini
Predlog med drugim dopolnjuje definicijo nekaterih pojmov, na primer pojem »gospodinjski odjemalec«. Doslej je prihajalo do poskusov različnih interpretacij, z novelo pa se jasneje določa meja predvidene letne porabe plina – 100.000 kWh. To je pomembno zaradi posebne obravnave pri dobaviteljih in posebnih pravicah za varstvo odjemalcev plina. V novelo zakona se ob tem dodajata dva nova pojma, in sicer - »odjemalec osnovne oskrbe« ter »skupni gospodinjski odjemalec«.
»Odjemalec osnovne oskrbe« pomeni gospodinjskega odjemalca, malega poslovnega odjemalca in skupnega gospodinjskega odjemalca, ki je priključen na distribucijski sistem zemeljskega plina (na primer na toplarno). »Skupni gospodinjski odjemalec« medtem pomeni končnega gospodinjskega odjemalca, ki kupuje plin za oskrbo gospodinjstev preko posameznih in skupnih delov večstanovanjskih stavb s toploto preko skupne kurilne naprave v lasti ali solasti teh gospodinjstev (plinske peči v večstanovanjskih stavbah). Za potrebe te določbe se za končnega odjemalca ne šteje ponudnik daljinskega ogrevanja. S tem so iz pravice osnovne oskrbe izvzeti komercialni sistemi, kot so sistemi daljinskega ogrevanja, kjer je nabava plina kot energenta ena izmed ključnih poslovnih funkcij.
Predlog določa tudi nadomestno oskrbo s plinom, ki je namenjena nadomestitvi dobavitelja za primer, ko odjemalec osnovne oskrbe nenadoma ostane brez dobavitelja, ker ta ne izpolnjuje več pogojev za članstvo v bilančni shemi. V tem primeru se uvede nadomestna oskrba, ki je namenjena avtomatskemu prehodu odjemalca na distribucijskem sistemu od obstoječega dobavitelja, ki ne sme več opravljati naloge dobavitelja, na dobavitelja nadomestne oskrbe.
Agencija za energijo določi enega ali več dobaviteljev nadomestne oskrbe, ki ga (jih) objavi na svoji spletni strani po posameznem distribucijskem sistemu. Zaradi avtomatskega prehoda je potrebno določiti prilagojene splošne dobavne pogoje za nadomestno oskrbo in veljavnost take pogodbe o dobavi, ki pa jo lahko odjemalec kadarkoli prekine. Odjemalec nadomestne oskrbe najpozneje v dveh mesecih od začetka izvajanja nadomestne oskrbe sklene pogodbo o dobavi z novim dobaviteljem in o tem obvesti dobavitelja, ki mu nudi nadomestno oskrbo. Cena plina za nadomestno oskrbo je lahko višja od tržne cene za dobavo plina primerljivemu odjemalcu, ne sme pa presegati mejne nakupne cene plina na izravnalnem trgu, ki jo objavi operater prenosnega sistema, povečane za 25 %.
Po spremembah zakona so do osnovne oskrbe s plinom upravičeni vsi odjemalci, zato jo morajo zagotavljati vsi dobavitelji za odjemalce osnovne oskrbe, ki nimajo ali ne morejo pridobiti dobavitelja. Ceno plina za osnovno oskrbo dobavitelj določi glede na značilnost odjema odjemalcev osnovne oskrbe in periodo obračuna, pri čemer cena plina za osnovno oskrbo ne sme presegati mejne oziroma glede na periodo obračuna povprečne mejne nakupne cene plina na izravnalnem trgu, ki jo objavi operater prenosnega sistema. Dobavitelj plina objavi ceno plina oziroma način izračuna cene plina za osnovno oskrbo vsaj na svoji spletni strani, lahko pa tudi v javnih občilih.
Novelacija zakona nenazadnje opredeljuje tudi enoten informacijski sistem, ki bo namenjen izmenjavi podatkov na trgu s plinom med operaterji sistemov in dobavitelji plina. Vzpostaviti, upravljati in vzdrževati ga mora operater prenosnega sistema. Enoten informacijski sistem mora poleg podatkov o odjemnih mestih, ki so potrebni za uspešno menjavo dobavitelja, vsebovati tudi podatke po odjemnih mestih potrebne za zagotavljanje zanesljive oskrbe s plinom, predvsem s podatki potrebnimi za obvladovanje morebitne krize. Dostop do informacijskega sistema morajo imeti tudi dostop morajo imeti tudi operaterji distribucijskih sistemov in dobavitelji za upravljanje s podatki njihovih odjemalcev.