Omejitev cene in znižanje dajatev

Od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023 je vlada z Uredbo o določitvi cen električne energije omejila najvišje cene električne energije za gospodinjske odjemalce, vključno z večstanovanjskimi stavbami: 

• višja tarifa (VT): 0,11800 evra/kWh
• nižja tarifa (NT): 0,08200 evra/kWh
• enotna tarifa (ET): 0,09800 evra/kWh. 

Najvišja dovoljena cena za električno energijo za odjemalce s priključno močjo enako ali manjšo od 43 kW, ki niso gospodinjski odjemalci, znaša:

• višja tarifa: 0,13800 evra/kWh
• nižja tarifa: 0,09900 evra/kWh
• enotna tarifa: 0,12400 evra/kWh.

Mali poslovni odjemalci imajo lahko več merilnih mest, a njihova skupna priključna moč vseh merilnih mest ne sme presegati 86 kW.

Hkrati je vlada z Uredbo o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo ohranila že doslej nižjo trošarino in znižala stopnjo DDV na 9,5 odstotka. S 1. septembrom velja tudi nižji prispevek za zagotavljanje podpor v proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom (prispevek OVE + SPTE).

Prihranki posameznega uporabnika na letni ravni

Mesečni in letni strošek električne energije bo znižan pri vseh gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcih, ne glede na dobavitelja.

• Povprečni gospodinjski odjemalec: okvirno od 15 odstotkov (za tiste, ki so danes pri najcenejših dobaviteljih) do 30 odstotkov (za tiste, ki so pri dražjih dobaviteljih) nižji stroški električne energije. Za tiste, ki imajo danes najdražjo elektriko, bo znižanje na letni ravni skoraj 60-odstotno. V zneskih to pomeni: od 110 do 334 evrov prihranka za tiste, ki imajo danes cenejšo elektriko. Za tiste, ki so danes pri najdražjem dobavitelju, pa bo prihranek okrog 1.000 evrov letno.
• Mali poslovni odjemalci: od 2 odstotka do 37 odstotkov prihranka na letni ravni oziroma od 50 do 1.760 evrov na letni ravni glede na trenutne cene.

Pomoč gospodarstvu v letu 2022

Pripravili smo Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Na osnovi tega je država gospodarstvu pomagala s sofinanciranjem stroškov električne energije in zemeljskega plina v letu 2022 nad dvakratnikom dviga cen teh dveh energentov v letu 2021, za kar smo namenili 80 milijonov evrov. Višina pomoči je bila odvisna od spremenjenega položaja podjetja glede na cene v letih 2021 in 2022. 

Podjetja so lahko zaprosila za enostavno pomoč, ki je bila najbolj zanimiva za mala in srednje velika podjetja. Takšna pomoč je lahko obsegala do 50 odstotkov upravičenih stroškov in ni smela biti višja od 500.000 evrov v skupnem obdobju prejemanja pomoči. Posebna pomoč je bila namenjena velikim podjetjem in je lahko obsegala do 30 odstotkov upravičenih stroškov ter hkrati do 2.000.000 evrov v skupnem obdobju prejemanja pomoči. Pripravili pa smo tudi pomoč energetsko intenzivnim podjetjem. Ta so ob dokazovanju izgube iz poslovanja lahko zaprosila za povračilo do 70 odstotkov upravičenih stroškov, v skupnem znesku do 2.000.000 evrov.

Dovoljena državna pomoč je bila dodeljena v skladu z Začasnim okvirom za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini. Na spletni strani Javne agencije SPIRIT Slovenija lahko preberete najpogostejša vprašanja in odgovore v zvezi s pomočjo gospodarstvu.

Pomoč gospodarstvu v letu 2023

Vlada je za leto 2023 predvidela 1 milijardo evrov pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen energentov. Podjetjem bomo na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize subvencionirali plačilo visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, shemo je potrdila tudi Evropska komisija. Upravičenci so do konca februarja 2023 lahko zaprosili za pomoč v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov, in sicer nad 1,5-kratnikom dviga cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023. Skupno je najvišja dovoljena pomoč za iste stroške in obdobje lahko znašala od dveh milijonov evrov pa vse do 150 milijonov evrov na upravičenca.

Upravičenec je lahko med petimi vrstami pomoči uveljavljal zgolj eno vrsto pomoči.

1. Pri enostavni pomoči upravičenci prejmejo povrnjenih 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma do višine 2 milijonov evrov skupne pomoči. Pomoč v kmetijstvu in ribištvu je nižja, in sicer v kmetijstvu do 250.000 evrov in v ribištvu do 300.000 evrov.
2. Poleg tega predlog zakona loči še med štirimi vrstami posebne pomoči. 
   • Osnovna posebna pomoč lahko obsega 50 odstotkov upravičenih stroškov in do največ 4 milijone evrov skupne pomoči;
   • posebna pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost 40 odstotkov upravičenih stroškov in do 100 milijonov evrov;
   • posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja 65 odstotkov upravičenih stroškov in do 50 milijonov evrov ter
   • posebna pomoč v posebnih sektorjih 80 odstotkov upravičenih stroškov in do 150 milijonov evrov.

Pri vseh pomočeh za gospodarstvo se seštevajo prejete pomoči po začasnem okviru vseh podrejenih in nadrejenih podjetij upravičenca v Republiki Sloveniji. Predlog zakona pa za vsako kategorijo pomoči določa še dodatne pogoje.

Izplačila bodo v letu 2023 potekala mesečno, z izjemo prvega izplačila konec marca 2023, ki bo združevalo povračilo stroškov za prve tri koledarske mesece. Javna agencija SPIRIT Slovenija bo podjetjem izplačevala 80 odstotkov ocenjene vrednosti pomoči za posamezen mesec, v letu 2024 pa bo po poračunu dejanskih stroškov energentov izplačala še preostalih 20 odstotkov pomoči.

Sofinanciranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest

Predlog zakona vključuje tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest, in sicer začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Delavci bodo upravičeni do nadomestila po določbah Zakona o delovnih razmerjih, nadomestilo plače in samo plačilo za delo pa skupaj ne bosta smela biti nižja od minimalne plače.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa je lahko od 1. januarja do 31. marca 2023 koristil delodajalec, ki je upravičen do pomoči za gospodarstvo po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ter ob pogoju, da najmanj 30 odstotkom delavcem ni mogel zagotoviti 90 odstotkov dela. Ukrep je delodajalcu omogočal odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca. Delodajalec je bil v tem primeru upravičen do povračila v višini 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače delavcu (bruto), višina povračila pa je omejena z višino poprečne mesečne plače za mesec oktober 2022.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo bo lahko od 1. januarja do 30. junija 2023 za obdobje 30 dni koristil delodajalec, ki je upravičen do pomoči za gospodarstvo po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. To bo lahko storil v primeru, da bo vsaj polovico prejetih sredstev v tem ukrepu v nadaljnjih 30 mesecih investiral v zeleni prehod. 

Delodajalec se bo pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo doma moral posvetovati s sindikati pri delodajalcu ali svetom delavcev. Ukrepa za sofinanciranje ohranitve delovnih mest ne morejo koristiti mikro, mala in srednja podjetja, ki imajo z vladno uredbo regulirane cene električne energije. Mikro, mala in srednja podjetja, ki koristijo zemeljski plin in tehnološko paro pa so do pomoči za ohranitev delovnih mest upravičena.

Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij

Zakon zagotavlja tudi za 250 milijonov evrov ugodnih posojil za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za ugodna posojila namenila 30 milijonov evrov v letu 2023 in 20 milijonov evrov v letu 2024. Ugodna posojila bo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ponujala tudi SID banka, in sicer v višini 150 milijonov evrov, ki bodo namenjeni tako za investicije kot tudi za obratna sredstva. SID banka bo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo namenila še del sredstev za financiranje gospodarstva v dejavnosti cestnih prevoznikov v času energetske krize.

Zakon o nujnemu posredovanju za obravnavo visokih cen energije

Državni zbor je decembra 2022 potrdil besedilo Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Zaradi naraščanja socialnih stisk prebivalstva in negotovih razmer za poslovanje gospodarstva, ki so posledica vpliva visokih cen energentov, je potrebno sprejeti nov zakon, v katerem so med drugim opredeljeni nujni ukrepi za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo, kontrola cen in pobiranje prispevkov od morebitnih presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije.