Skoči do osrednje vsebine

Simbolična slika - kolaž iz petih slik: drog električnega daljnovoda, žitno klasje, hrana, ročke avtomata za točenje goriva, termostatski ventil radiatorja
Za leto dni smo določili najvišje dovoljene maloprodajne cene plina za zaščitene odjemalce, da bi jim na ta način pomagali pri obvladovanju stroškov ogrevanja v letošnji ogrevalni sezoni.

Omejitev cene

Najvišje dovoljene cene zemeljskega plina bodo veljale od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023: 

  • za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07300 evra/kWh (brez DDV);
  • za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07900 evra/kWh (brez DDV).

Za vse odjemalce zemeljskega plina smo stopnjo DDV znižali na 9,5 %, in sicer za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023. Vlada tudi ohranja tudi nižje trošarine.

Od 1. novembra 2022  najvišje dovoljene maloprodajne cene plina veljajo tudi za vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove, prav tako pa je od novembra 2022 določena najvišja dovoljena drobnoprodajna cena plina za nadomestno in osnovno oskrbo z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce in skupne gospodinjske odjemalce, osnovne socialne službe, vrtce, osnovne šole, zdravstvene domove in za male poslovne odjemalce. 

Vlada je z novembrom 2022 prav tako določila najvišje dovoljene drobnoprodajne cene plina za gospodinjske odjemalce daljinskega ogrevanja.

Kdo so upravičenci do regulirane cene?

Upravičenci odjemalci do regulirane cene so:

  •  gospodinjski odjemalci;
  •  skupni gospodinjski odjemalci (v večstanovanjskih stavbah s skupnimi kurišči - kotlovnicami);·
  •  vrtci in osnovne šole in zdravstveni domovi, ki so priključeni na distribucijski sistem;
  •  osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali prenosni sistem in niso izobraževalne ali javnoupravne službe. To so izvajalci zdravstvene dejavnosti z nastanitvenimi prostori (bolnišnice), dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva (javni domovi za starejše, tudi koncesionarski), vsi s stalno ali začasno nastanitvijo varovancev, ter zapori.
  • mali poslovni odjemalci z letno porabo manjšo od 100.000 kWh;
  • izvajalci gospodarske javne službe distribucije toplote, ki izvajajo distribucijo toplote skladno z določbami Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov in drugi proizvajalci toplote za plin za proizvodnjo toplote za gospodinjske odjemalce.

Prihranki posameznega uporabnika na letni ravni

Gospodinjski odjemalec, ki odjema plin pri cenejših dobaviteljih, bo prihranil od 90 do 130 evrov ali okoli 10 %, tisti, ki pa imajo sklenjene pogodbe z dražjimi dobavitelji, pa od 170 do 675 evrov ali od 13 do 37 %.

Osnovne socialne službe, ki imajo sklenjeno pogodbo s cenejšim dobaviteljem, bodo na letni ravni prihranile do 1.390 evrov ali do 11 %, tiste s pogodbami pri srednje dražjih dobaviteljih do 8.710 evrov ali do 44 %, in tiste, ki imajo pogodbe z najdražjimi dobavitelji, pa do 13.590 evrov letno, kar je tudi do 55 %.

Mali poslovni odjemalci, ki imajo sklenjene pogodbe s cenejšimi dobavitelji, bodo medtem na letni prihranili od 205 do 313 evrov ali 10 %, vsi mali poslovni odjemalci s pogodbami pri dražjih dobaviteljih pa od 350 do 1.420 evrov ali od 11 do 34 % na leto.

Pomoč gospodarstvu v letu 2022

Pripravili smo Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Na osnovi tega država gospodarstvu pomaga s sofinanciranjem stroškov električne energije in zemeljskega plina v letu 2022 nad dvakratnikom dviga cen teh dveh energentov v letu 2021, za kar smo namenili 80 milijonov evrov. Višina pomoči je odvisna od spremenjenega položaja podjetja glede na cene v letih 2021 in 2022. 

Podjetja so lahko zaprosila za enostavno pomoč, ki je najbolj zanimiva za mala in srednje velika podjetja. Takšna pomoč lahko obsega do 50 % upravičenih stroškov in ne sme biti višja od 500.000 evrov v skupnem obdobju prejemanja pomoči. Posebna pomoč je namenjena velikim podjetjem in lahko obsega do 30 % upravičenih stroškov ter hkrati do 2.000.000 evrov v skupnem obdobju prejemanja pomoči. Pripravili pa smo tudi pomoč energetsko intenzivnim podjetjem. Ta bodo ob dokazovanju izgube iz poslovanja lahko zaprosila za povračilo do 70 % upravičenih stroškov, v skupnem znesku do 2.000.000 evrov.

Dovoljena državna pomoč je dodeljena v skladu z Začasnim okvirom za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, vloge s podatki o stroških električne energije in zemeljskega plina za leto 2021 so podjetja morala oddati v elektronsko aplikacijo Javne agencije SPIRIT Slovenija, in sicer med 1. in 15. novembrom 2022

Upravičenci, ki so vlogo do roka oddali, morajo do 31. januarja 2023 do 12.00 v elektronsko aplikacijo Javne agencije SPIRIT Slovenija vnesti še dejanske podatke za izračun upravičenih stroškov, ki so jih novembra 2022 v vlogi zgolj ocenili, v nasprotnem primeru do pomoči ne bodo upravičeni. Aplikacija bo za vnos dejanskih podatkov odprta od 15. januarja 2023 od 12.00 do 31. januarja 2023 do 12.00. Za tehnično podporo pri oddaji dejanskih podatkov bo vzpostavljen klicni center, ki bo deloval od 16. do 31. januarja 2023, in sicer vsak delavnik med 9. in 17. uro. Na spletni strani Javne agencije SPIRIT Slovenija lahko preberete najpogostejša vprašanja in odgovore v zvezi s pomočjo gospodarstvu.

Pomoč gospodarstvu v letu 2023

Vlada je za leto 2023 predvidela 1 milijardo evrov pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen energentov. Podjetjem bo na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize subvencionirala plačilo visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, shemo pa mora pred tem potrditi še Evropska komisija. Upravičenci bodo lahko zaprosili za pomoč v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov, in sicer nad 1,5-kratnikom dviga cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023. Skupno bo najvišja dovoljena pomoč za iste stroške in obdobje lahko znašala od dveh milijonov evrov pa vse do 150 milijonov evrov na upravičenca.

Upravičenec bo lahko med petimi vrstami pomoči uveljavljal zgolj eno vrsto pomoči.

  1. Pri enostavni pomoči bodo upravičenci prejeli povrnjenih 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma do višine 2 milijonov evrov skupne pomoči. Pomoč v kmetijstvu in ribištvu bo nižja, in sicer v kmetijstvu do 250.000 evrov in v ribištvu do 300.000 evrov.
  2. Poleg tega predlog zakona loči še med štirimi vrstami posebne pomočiOsnovna posebna pomoč bo lahko obsegala 50 odstotkov upravičenih stroškov in do največ 4 milijone evrov skupne pomoči; posebna pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost 40 odstotkov upravičenih stroškov in do 100 milijonov evrov; posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja 65 odstotkov upravičenih stroškov in do 50 milijonov evrov ter posebna pomoč v posebnih sektorjih 80 odstotkov upravičenih stroškov in do 150 milijonov evrov. Pri vseh pomočeh za gospdodarstvo se seštevajo prejete pomoči po začasnem okviru vseh podrejenih in nadrejenih podjetij upravičenca v Republiki Sloveniji. Predlog zakona bo za vsako kategorijo pomoči določal še dodatne pogoje.

Izplačila bodo v letu 2023 potekala mesečno, z izjemo prvega izplačila konec marca 2023, ki bo združevalo povračilo stroškov za prve tri koledarske mesece. SPIRIT Slovenija bo podjetjem izplačeval 80 odstotkov ocenjene vrednosti pomoči za posamezen mesec, v letu 2024 pa bo po poračunu dejanskih stroškov energentov izplačala še preostalih 20 odstotkov pomoči.

Do pomoči niso upravičena mikro, mala in srednja podjetja, saj imajo ta po Uredbi o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja regulirane cene električne energije do 30. junija 2023. Mikro, mala in srednje velika podjetja, ki koristijo zemeljski plin in tehnološko paro, so vseeno upravičena do pomoči po tem zakonu.

Sofinanciranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest

Predlog zakona vključuje tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest, in sicer začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Delavci bodo upravičeni do nadomestila po določbah Zakona o delovnih razmerjih, nadomestilo plače in samo plačilo za delo pa skupaj ne bosta smela biti nižja od minimalne plače.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa bo lahko od 1. januarja do 31. marca 2023 koristil delodajalec, ki je upravičen oziroma bi bil upravičen do pomoči za gospodarstvo po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ter ob pogoju, da najmanj 30 odstotkom delavcem ne more zagotoviti 90 odstotkov dela. Ukrep bo delodajalcu omogočal odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca. Delodajalec bo v tem primeru prejel povračilo v višini 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače delavcu (bruto), višina povračila pa bo omejena z višino poprečne mesečne plače za mesec oktober 2022.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo bo lahko od 1. januarja do 30. junija 2023 za obdobje 30 dni koristil delodajalec, ki je upravičen oziroma bi bil upravičen do pomoči za gospodarstvo po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. To bo lahko storil v primeru, da bo vsaj polovico prejetih sredstev v tem ukrepu v  nadaljnjih 30 mesecih investiral v zeleni prehod. 

Delodajalec se bo pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo doma moral posvetovati s sindikati pri delodajalcu ali svetom delavcev.

Ukrepa za sofinanciranje ohranitve delovnih mest ne morejo koristiti mikro, mala in srednja podjetja, ki imajo z vladno uredbo regulirane cene električne energije. Mikro, mala in srednja podjetja, ki koristijo zemeljski plin in tehnološko paro pa so do pomoči za ohranitev delovnih mest upravičena.

Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij

Zakon zagotavlja tudi za 250 milijonov evrov ugodnih posojil za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za ugodna posojila namenila 30 milijonov evrov v letu 2023 in 20 milijonov evrov v letu 2024. Ugodna posojila bo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ponujala tudi SID banka, in sicer v višini 150 milijonov evrov, ki bodo namenjeni tako za investicije kot tudi za obratna sredstva. SID banka bo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo namenila še del sredstev za financiranje gospodarstva v dejavnosti cestnih prevoznikov v času energetske krize.

Zakon o nujnemu posredovanju za obravnavo visokih cen energije

Državni zbor je decembra 2022 potrdil besedilo Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Zaradi naraščanja socialnih stisk prebivalstva in negotovih razmer za poslovanje gospodarstva, ki so posledica vpliva visokih cen energentov, je potrebno sprejeti nov zakon, v katerem so med drugim opredeljeni nujni ukrepi za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo, kontrola cen in pobiranje prispevkov od morebitnih presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije.