Projekti in programi

S projektom »Razvoj odpornosti na ekstremne vremenske dogodke na lokalni ravni v Srednji Evropi« (LOCALIENCE) želimo povečati odpornost družbe na izredne vremenske dogodke z izboljšanjem sodelovanja med državnimi inštitucijami, odgovornimi za obveščanje, zaščito in reševanje ter organizacijami na lokalni ravni, ki pred in med tovrstnimi dogodki skrbijo za ozaveščanje in obveščanje ljudi.

Slovenija bo v okviru projekta vzpostavila zmogljivost za začasno nastanitev 250 oseb, ki poleg prostorov za bivanje vključuje tudi sanitarni blok, večnamenske prostore in neživilske izdelke ter logistični in vodstveni blok, ki zagotavlja samozadostnost in operativnost zmogljivosti.

S projektom “Srednjeevropsko zavezništvo za izgradnjo odpornosti pred posledicami suše, vročinskih valov in požarov v naravnem okolju s pomočjo regionalnih napovedi vremena in podnebja” - krajše Clim4Cast - želimo učinkovitejše obvladovati tveganja zaradi treh med seboj tesno povezanih in prepletenih naravnih nesreč: suše, vročinskih valov in požarov v naravnem okolju (v nadaljevanju na kratko označenih z angleško kratico DHF), in sicer z nadgradnjo obstoječih nacionalnih orodij za spremljanje stanja DHF.

Projekt e-Kultura razvija celovito digitalno podporno okolje za vse vrste kulturnega izražanja. Z optimizacijo postopkov omogoča učinkovitejšo integracijo kulturnih ustvarjalcev, z novimi metodološkimi pristopi pa lajša oblikovanje razvojnih kulturnih politik. Domači in tuji javnosti ponuja večjo dostopnost kulturnih vsebin in s tem povečuje prepoznavnost ter konkurenčnost slovenske kulture in umetnosti.

Sodelujemo in podpiramo delovanje nevladnih organizacij, drugih neprofitnih organizacij in javnih zavodov, ki delujejo na področju javnega zdravja in zdravstvenega varstva. Z javnimi razpisi sofinanciramo izvajanje vsebinskih programov, ki uresničujejo cilje, ki izhajajo iz zakonodaje in nacionalnih programov na področju javnega zdravja. Nevladne organizacije jih izvajajo v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami ter strokovnimi institucijami na nacionalni in regionalni ravni.

Pri novi skupni kmetijski politiki EU je namesto dosedanjih pravil in skladnosti poudarek na rezultatih in smiselnosti (smotrnosti) ukrepov. Države članice v večji meri same odločajo, kako najbolje izpolniti skupne cilje evropske kmetijske politike in se hkrati odzvati na specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Evropska komisija je 28. 10. 2022 potrdila Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo, izvajati pa se je začel 1. 1. 2023.

ForestValue2 – Evropska mreža organizacij za javno financiranje, ki podpirajo in povečujejo koordinacijo in usklajevanje nacionalnih in regionalnih programov financiranja raziskav in inovacij, povezanih z biogospodarstvom, ki temelji na gozdovih, za krepitev Evropskega raziskovalnega prostora in podporo Evropskemu zelenemu dogovoru

(angleško European network of public funding organisations supporting and increasing coordination and alignment of national and regional funding programmes on research and innovation related to forest-based bioeconomy to strengthen the European Research Area and to support the European Green Deal)

Vzpostavitev podpornih okolij za krepitev duševnega zdravja v družini, v vrtcih, šolah in s programi, ki preprečujejo razvoj duševnih motenj. Projekt bo izboljšal dostopnost, razpoložljivost, celovitost, medsebojno povezanost in kakovost storitev za duševno zdravje.

Slovenskim srednjim šolam in gimnazijam omogočamo obisk sedeža Vlade RS v Ljubljani, na katerem se seznanijo z delom vlade in procesi oblikovanja javnih politik. Obisk in neposreden pogovor z vladnimi predstavniki mladim, ki s polnoletnostjo pridobijo volilno pravico, dajeta priložnost vpogleda in lažjega razumevanja političnih procesov upravljanja in odločanja.

Projekt SiQUID (Slovenian Quantum Communication Infrastructure Demonstration) bo vzpostavil povezave za distribucijo kvantnih ključev med več državnimi vozlišči v Sloveniji in testno kvantno omrežje med raziskovalnimi ustanovami v Ljubljani za napredne kvantne komunikacijske protokole.

Projekt eGozdarstvo je sestavni del naložbe Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki v okviru Načrta za okrevanje in odpornost prispeva k optimizaciji in digitalizaciji delovanja javne gozdarske službe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z evropskimi sredstvi zagotavlja nefinančno pomoč najbolj ogroženim osebam v obliki paketov s prehranskimi izdelki in s sofinanciranjem različnih spremljevalnih ukrepov, ki spodbujajo njihovo socialno vključevanje.

Sodobni migracijski tokovi so kompleksen in mnogovrsten pojav, v katerega je danes vključena večina držav, ki so države izvora, tranzita ali ciljne. Velike razlike v gospodarski razvitosti, velik demografski potencial izvornih držav ter iskanje stabilnejšega in varnejšega okolja so glavni spodbujevalci migracijskih tokov v države EU. Del globalnih migracijskih trendov je tudi Slovenija.

S projektom »Prilagajanje na izredne vremenske dogodke in z njimi povezana tveganja v spremenjenem podnebju« (X-RISK-CC) želimo okrepiti skupnosti odločevalcev in upravljavcev na področju obvladovanja tveganj zaradi izrednih vremenskih/hidroloških dogodkov ter njihovih verižnih posledic v alpskem prostoru ob upoštevanju podnebnih sprememb. Z vzpostavitvijo podatkovnikov, razvojem orodij ter pripravo priporočil za ukrepanje (ob tesnem sodelovanju s ključnimi deležniki) je glavni cilj projekta učinkovitejše obvladovanje tveganj v regiji.

Slovenija je v okviru operacije "Izgradnja zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka" kupila dve dvosedežni letali AT-802 in dve enosedežni letali AT-802 za gašenje požarov iz zraka.

Pod okriljem projekta E-ARK šestindvajset partnerjev nadaljuje z razvojem evropskega gradnika eArhiviranje, ki uporabnikom ponuja nabor programskih orodij in procesov, s področja arhiviranja in dolgoročnega hranjenja podatkov

Projekt ATLANTIS »Improved resilience of Critical Infrastructures AgainsT LArge scale transNational and sysTemic rISks« (Izboljšana odpornost kritičnih infrastruktur pred obsežnimi nadnacionalnimi in sistemskimi tveganji), je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

Projekt SUNRISE »Strategies and Technologies for United and Resilient Critical Infrastructures and Vital Services in Pandemic-Stricken Europe« (Strategije in tehnologije za združene in odporne kritične infrastrukture in vitalne storitve v Evropi, ki jo je prizadela pandemija) je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

Projekt ATLANTIS »Improved resilience of Critical Infrastructures AgainsT LArge scale transNational and sysTemic rISks« (Izboljšana odpornost kritičnih infrastruktur pred obsežnimi nadnacionalnimi in sistemskimi tveganji), je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

Izvajanje ukrepov za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe starejših s podaljšanjem zdravih let življenja in sočasnim vplivanjem na dolgoročno finančno vzdržnost sistema.

S projektom Nepremična e-Dediščina 2022–2025 se nadaljuje razvoj sistema eDediščina ter posodabljanje in vzpostavljanje e-storitev, ki podpirajo varstvo nepremične kulturne dediščine.

Partnerstvo za vzdržno modro gospodarstvo (angleško Sustainable Blue Economy Partnership - SBEP)

Če so kmetje včasih veljali za starejše manj izobražene posameznike, ki nimajo nič prostega časa, danes temu niti približno ni več tako. Tako je sodoben kmet izobražen, inovativen, uspešen in podjeten posameznik, ki je lahko sam svoj šef.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v letu 2022 postala končni prejemnik sredstev iz Mehanizma za za okrevanje in odpornost, s projektom Razvoj informacijskega sistema ARSKTRP za vzpostavitev digitalnega prehoda na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport namerava v okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, konkretneje v okviru komponente Digitalne transformacije gospodarstva izvesti projekt »Evropska skupna infrastruktura za podatke in storitve« (ang. European Common Data Infrastructure and Services, IPCEI-CIS).

Vizija projekta je delujoče analitsko središče, v okviru katerega se bo vsebinsko koordiniralo delo javnih zavodov po 28. členu ZOFVI na področju kakovosti s poudarkom na podpori procesom samoevalvacije šol in vrtcev. Intenzivneje se bo povezovalo in predstavljalo podatke iz mednarodnih in nacionalnih raziskav in študij ter načrtovalo komunikacijske poti in orodja za rabo in interpretacijo podatkov za politično odločanje in dvig kakovosti pedagoške prakse.

Glavni namen projekta Partnerstvo za oceno tveganja zaradi kemikalij (PARC) je razvoj in implementacija naslednje generacije ocene tveganja zaradi kemikalij, ki vključuje tako zdravje ljudi kot tudi okolje.

Projekt bo zagotovil ustrezno informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo ter prispeval k digitalizaciji pedagoškega procesa in vodenju zavodov na vseh ravneh izobraževanja.

Projekt Digitalizacija izobraževanja na ravni osnovnih šol, srednjih šol in izobraževanja odraslih (aplikacije in storitve) bo prispeval k digitalizaciji pedagoškega procesa in vodenja zavodov na vseh ravneh izobraževanja, zagotovitvi ustrezne informacijske in komunikacijske infrastrukture ter zagotovitvi ustreznih e-storitev za razvoj digitalnih kompetenc ter s tem imel vpliv in učinek na razvoj celotne družbe ter na gospodarstvo.

Slovenski javni elektronski arhiv, kratko e-ARH.si, predstavlja kompleksno okolje, ki je namenjeno e-arhiviranju arhivske kulturne dediščine in posega v vse življenjske cikle dokumentov, od njihovega nastanka pri ustvarjalcih, vrednotenja, prevzemanja v pristojne javne arhive, strokovno obdelavo, dolgoročno ohranjanje v skladu z veljavno zakonodajo ter njegovo uporabo.

Digitalna povezanost prostora, okolja, vode in narave za zeleno lokacijo
2021–2026

Visokošolski zavodi so ključni akterji v Republiki Sloveniji, ki se lahko spoprimejo z velikimi družbenimi izzivi in postanejo resnični generatorji razvoja mest in regij ter spodbujajo aktivno državljanstvo. Za to je nujno, da prevzamejo vodilno vlogo pri podpiranju in krepitvi socialne mobilnosti in pri nastajanju novega znanja, pospeševanju okrevanja in trajnostnega razvoja gospodarstva in družbe ter pri zagotavljanju ustreznih kompetenc študentom, tudi ne tradicionalnim, za poklice prihodnosti. Kot osrednji deležniki kvadrata znanosti (izobraževanje, raziskave, inovacije in storitve za družbo) nosijo odgovorno vlogo pri modernizaciji visokošolskih študijskih programov in vpeljavi in umestitvi vseživljenjskega učenja, vključno s prenovo organizacijskih in upravljavskih struktur visokošolskega ekosistema.

Z jasno zastavljenimi cilji delovanja v okviru EU bo Slovenija v svetovnem merilu uspešna in na znanju temelječa družba, kar bo dosegla z odličnim visokim šolstvom in odlično raziskovalno dejavnostjo znotraj visokošolskih zavodov in raziskovalnih inštitutov ter odgovorno akademsko, institucionalno in ekonomsko avtonomijo. To bo zagotavljalo pridobivanje konkurenčnega in kakovostnega kadra za potrebe trga dela prvenstveno v Sloveniji kot tudi širše v EU.

Platforma znanja je pobuda Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, s katero želimo vzpostaviti trajnejši okvir za redno informiranje deležnikov o aktualnih evropskih pobudah, kot tudi za sodelovanje, sooblikovanje in izmenjavo mnenj na področjih visokega šolstva, raziskav in inovacij.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je leta 2022 v okviru digitalnega prehoda na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane začela s projektom Izgradnja celostnega informacijskega sistema inšpekcije UVHVVR (projekt ISI).

Reformo Vzpostavitev kompetenčnega centra/Centra za razvoj kadrov in dvig usposobljenosti zaposlenih v državni upravi izvajamo na Ministrstvu za javno upravo v okviru ukrepa Modernizacija digitalnega okolja javne uprave, Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je slovenska vlada pripravila skladno s smernicami Evropske komisije kot podlago za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Strategija preobrazbe digitalnega gospodarstva opredeljuje, kako bo Slovenija v naslednjem desetletju zagotovila prehod v sodobno digitalno gospodarstvo. Do leta 2030 bo Slovenija postala vodilno središče naprednih digitalnih tehnologij v Evropi in bo med prvimi tremi evropskimi državami po indeksu napredne digitalne tehnologije.

Pospešitev digitalne preobrazbe državne uprave in javnega sektorja z namenom dostopa in zagotavljanja uporabniku prijaznih in varnih digitalnih storitev se je v zadnjem času pokazala kot nujna. Izkušnja s pandemijo COVID-19 je še dodatno izpostavila šibkosti in izzive, povezane z digitalizacijo, ter pokazala na nujnost razvoja celovitih digitalnih rešitev brez nujnosti fizičnega kontakta na vseh področjih, tudi v državni upravi. Digitalna državna uprava je predpogoj za agilno odzivanje na spremembe in učinkovito nudenje e-storitev tako prebivalcem kot podjetjem in drugim uporabnikom.

S projektom bomo pripravili pogoje za uspešno poenotenje delovnega okolja uporabnikov, zagotovili strojno opremo za uporabnike, ki jih bomo migrirali na novo delovno okolje, vpeljali sistem za nadzor nad stanjem licenc ter vzpostavili bazo znanja za EKC.

Projekt je predviden v okviru reforme okrepitve upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave –Modernizacija digitalnega okolja javne uprave in predvideva poenotenje standardov na področju poslovno-informacijske arhitekture ter vzpostavitev standardiziranega DevSecOps okolja in standardiziranih tehnoloških platform, ki bodo pomenila enotna izhodišča za razvoj informacijskih
rešitev.

Ukrep Vzpostavitve informacijske infrastrukture nove generacije obsega različna področja IKT. Informacijska infrastruktura se hitro razvija, uporabniki pričakujejo in zahtevajo nove digitalne storitve, informacijska (ne)varnost je prišla na prve strani medijev. Moderni tehnološki trendi veriženja blokov, umetne inteligence, kvantnega računalništva, pametnih hiš, mest in držav so že v uporabi ali pa bodo v naslednjih petih letih primerni za produkcijsko uporabo.

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je v letu 2022 postal končni prejemnik sredstev iz Mehanizma za za okrevanje in odpornost, s projektom Zasnova in razvoj podpornega informacijskega sistema za učinkovit in transparenten inšpekcijski nadzor na terenu - eFokus.

Z ukrepi Digitalizacije pravosodja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost se bo zagotavljala večja dostopnost in prilagojenost pravosodja sodobnim načinom poslovanja, z večjo osredotočenostjo na posameznika. Pospešila se bo nujna nadaljnja digitalizacija storitev, kar bo pripomoglo k pospeševanju obravnavanja zadev, hitrejši in celovitejši izmenjavi informacij, uporabi varne in kvalitetne komunikacijske tehnologije za videokonference ter k enostavnemu dostopu do pravosodja za vse, ki v pravosodni sistem vstopajo (državljani, podjetja).

S projektom krepitve mobilnih paliativnih timov se bo na nacionalnem nivoju zagotavljalo celovito paliativno oskrbo bolnikov in njihovih svojcev v domačem okolju.

Projekt se osredotoča na premagovanje ovir pri doseganju ciljev EU glede recikliranja ter na doseganje popolnega izvajanja Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov Republike Slovenije.
Projekt uvaja celosten nabor komplementarnih tehničnih, digitalnih, okoljskih, družbenih in krožnih rešitev za sprostitev vseh potencialov programa, doseganje največje materialne samozadostnosti in povečanega krožnega donosa v sektorju odpadkov in virov.

Zmanjševanje poplavne ogroženosti ob Meži in Mislinji.

Zmanjševanje poplavne ogroženosti ob Dravinji in Polskavi.

V okviru celovite koordinacije digitalnega izobraževanja je bil ustanovljen Center za digitalno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: center) z namenom izvajanja aktivnosti in koordinacije projektov v okviru investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja. Center bo izvajal naloge na področju digitalnega izobraževanja.

Projekt HORIZON/Obzorje 2020 - modernAKIS je namenjen modernizaciji kmetijskega znanja, informacijskih sistemov in svetovalnih storitev v EU. Cilj je vzpostavitev sodobnih sistemov znanja in inovacij oziroma sistemov AKIS za učinkovito ustvarjanje, izmenjavo in prenos znanja in informacij med kmetovalci, raziskovalci, svetovalci in odločevalci v vseh državah članicah. Projekt je pomemben tudi za krepitev upravljanja in mreženja v sistemih AKIS, tako v državah članicah EU kot med njimi.

Program Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev na Upravni akademiji, Direktorat za kakovost, Ministrstvo za javno upravo, izvajamo z namenom uresničevanja ciljev v okviru ukrepa Modernizacija digitalnega okolja javne uprave, Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je slovenska vlada pripravila skladno s smernicami Evropske komisije kot podlago za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost.

S Programom spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva postavljamo ambiciozne cilje ter jasne strateške in učinkovite ukrepe za 5-letno obdobje, od decembra 2021 do novembra 2026, s čimer bomo zagotovili dolgoročno konkurenčnost in odpornost slovenskega izvoznega gospodarstva ter privabili trajnostno naravnane investicije.

Partnerstvo predvideva izvajanje meroslovno naravnanih raziskovalnih in razvojnih projektov. Evropska komisija bo EPM financirala do 300 milijonov evrov, sodelujoče države pa bodo prispevale nacionalni delež v višini vsaj 363 milijonov evrov.

Projekt za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za nadgradnjo medpostajnih odsekov železniške proge na državni meji Hrvaška - Slovenija: Dobova-Zidani Most je prejel sredstva v okviru razpisa Instrument za povezovanje Evrope 2020.

Biodiversa+ je evropsko partnerstvo za biotsko raznovrstnost, ki spodbuja vrhunske raziskave na tem področju ter zagotavlja njihov vpliv na oblikovanje politik in širšo družbo (angleško Biodiversa+ European Biodiversity Partnership supporting excellent biodiversity research with an impact on policy and society).

Z namenom razvoja inovativne, učinkovite in zmogljive evropske obrambne tehnološko-industrijske baze je na novo vzpostavljen Evropski obrambni sklad. V prihodnjih letih bo (so)financiral številne projekte podjetij in raziskovalnih organizacij, skupno v vrednosti 8 milijard evrov.

Če hočemo doseči pomembne in ambiciozne cilje, so nujne sistemske spremembe in spremembe v vedenju, poleg tega pa močna politična volja, sodelovanje med različnimi zainteresiranimi stranmi in zavezanost dolgoročnim trajnostnim ciljem.

Evropsko partnerstvo inovativnih malih in srednje velikih podjetij – Inovativna MSP (angleško: the European Partnership on Innovative SMEs)

Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je nacionalni program reform in naložb, s katerimi želimo ublažiti gospodarske in družbene posledice pandemije covida-19 v Sloveniji ter prispevati k ciljem evropskega načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda. Z načrtovanimi ukrepi bomo do leta 2026 podprli dolgoročno trajnostno rast in naslovili izzive zelenega ter digitalnega prehoda.

Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je nacionalni program reform in naložb, s katerimi želimo ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije covida-19 v Sloveniji. Z načrtovanimi ukrepi bomo do leta 2026 podprli dolgoročno trajnostno rast in naslovili izzive zelenega ter digitalnega prehoda.

Izboljšanje slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja je naša skupna zaveza, za katero je potreben strokovni, družbeni in politični konsenz. Gre za dolgotrajen proces, ki terja domišljene sistemske rešitve. Zato smo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje imenovali delovne skupine strokovnjakov, ki bodo v sodelovanju z javnostmi pripravili analizo obstoječega stanja in predloge za izboljšave.

V sklopu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) bo Ministrstvo za infrastrukturo sodelovalo pri naložbah v železniški in cestni promet. S pomočjo načrtovanih ukrepov bomo do leta 2026 podprli dolgoročno trajnostno rast ter se spopadli z izzivi zelenega in digitalnega prehoda.

Načrt za okrevanje in odpornost je podlaga za koriščenje sredstev evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost ter sredstev za doseganje ciljev načrta REPowerEU. Načrt bo pripomogel k okrevanju slovenskega gospodarstva in prispeval k blažitvi socialnih posledic pandemije covida-19. Z izvedbo načrtovanih reform in naložb za zeleni in digitalni prehod bo slovenska družba bolj trajnostna, odpornejša in bolje pripravljena na izzive prihodnosti.

Namen investicije je v SB Novo mesto s prenovo stavbe Internega oddelka kakovostno urediti pogoje za neakutno in paliativno bolnišnično obravnavo.

Predmet investicije je celovita energetska sanacija Splošne bolnišnice Nova Gorica na lokaciji Šempeter (stavba Nova bolnišnica, Stara bolnišnica, Mikrobiološki laboratorij, Patologija (stari del), Stavba uprave, stavbe TOS (tehnična oskrbovalna služba) in Paviljona 4 na lokaciji Stara Gora, in se nanaša na povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje stroškov rabe energije in funkcionalno izboljšanje stavb ter zmanjševanje obremenjevanja okolja z emisijami toplogrednih plinov.

Projekt za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za nadgradnjo 45,9 km dolgega odseka železniške proge na državni meji Hrvaška - Slovenija: Dobova-Zidani Most je prejel sredstva v okviru razpisa Instrument za povezovanje Evrope 2020.

Namen JR je zagotavljanje programa rehabilitacije na domu posameznika, s ciljem višje dostopnosti do storitev rehabilitacije za populacijo starejših ljudi s težavami v pomičnosti v primerih okrevanja po boleznih, operaciji, poškodbah ali posledic degenerativnih in kognitivnih starostnih sprememb z namenom doseganja čim višje stopnje zdravja, dobrega počutja, sposobnosti samooskrbe ter aktivnega vključevanja v zasebnem in družbenem življenju.

Slovenija je vključena v mednarodno pilotno aktivnosti za izvajanje ciljev in prednostnih nalog Teritorialne agende 2030 »Kako sektorske politike prispevajo k prostorskim (ne)ravnovesjem: Prostorski učinki politik«, v kateri sodeluje pet evropskih držav.

M-ERA.NET3 je ERA-NET za raziskave in inovacije na področju naprednih materialov in baterij, ki podpira Evropski zeleni dogovor (angleško ERA-NET for research and innovation on materials and battery technologies, supporting the European Green Deal)

Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) omogoča Ministrstvu za kulturo, da z ustrezno kombinacijo reformnih ukrepov in naložb v prihodnosti zagotovi pogoje za trajni razvoj in večjo odpornost področja kulture. V teh prizadevanjih sledi dvema prednostnima ukrepoma, in sicer kulturi in trajnostnemu turizmu ter digitalizaciji.

Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave - Dravinja s Polskavo

Predmet investicije je celovita prenova notranjosti stavbe Negovalne bolnišnice na naslovu Vrazov trg 1 (Stara Pediatrična klinika), in sicer se bodo izvedla gradbeno - obrtniška in inštalacijska dela ter vgradnja standardne ter medicinske opreme. Z investicijo se bo zagotovilo 87 ležišč za zdravstveno nego in paliativno oskrbo.

ERA-NET Cofund QuantERA II na področju kvantnih tehnologij (angleško ERA-NET Cofund QuantERA II for Quantum Technologies).

Obzorje Evropa (Horizon Europe) je okvirni program EU za raziskave in inovacije, ki poteka od leta 2021 do konca leta 2027. Usmerjen je v reševanje globalnih izzivov in krepitev konkurenčnosti evropske industrije. Vključuje tudi ukrepe za širitev udeležbe in razvoj evropskega raziskovalnega prostora. Program razpolaga z rekordnimi sredstvi v višini 95,5 milijarde evrov.

CHANSE - Sodelovanje humanistike in družboslovja v Evropi (angleško Collaboration of Humanities and Social Sciences in Europe)

Projekt »Izdelava dokumentacije za 2. odsek 3. razvojne osi jug, na odseku od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika ter do priključka Črnomelj jug« zajema pripravo dokumentacije za celoten drugi odsek tretje razvojne osi jug, ki je razdeljen na tri pododseke:
A - 8 kilometrov od priključka Maline do priključka Metlika – sever,
B - 2,5 kilometra od priključka Metlika – sever do mejnega prehoda Metlika in
C - 20 kilometrov od razcepa Gradnik do Črnomlja – jug.
8 milijonov evrov vreden projekt bo v višini 2,15 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Namen operacije je vzpostaviti enotno informacijsko rešitev za naročanje na cepljenje.

Predmet investicijskega projekta je energetska sanacija sedmih stavb UKC Ljubljana po modelu javno-zasebnega partnerstva.

Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave – območje Ptujske Drave

Namen Instrumenta za povezovanje Evrope - IPE (angleško Connecting Europe Facility - CEF) je pospešiti naložbe na področju vseevropskih omrežij v sektorjih prometa, energije in telekomunikacij, ki bodo olajšale čezmejne povezave, spodbudile večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevale k bolj konkurenčnemu in trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2021–2027 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja nekatere ukrepe s področja prometa, ki se izvajajo v okviru Cilja politike 3: Bolj povezana Slovenija z izboljšanjem mobilnosti.

Z razvojnimi spodbudami želimo dvigniti produktivnosti slovenskega gospodarstva v smeri zelenega in digitalnega prehoda ter omogočiti enakomeren razvoj slovenskih regij. Z javnimi razpisi in drugimi oblikami dodeljevanja finančnih spodbud naslavljamo področja turizma, investicij, raziskav in razvoja, digitalizacije, podpornega okolja za podjetništvo ter seveda področje soočanja z energetsko krizo.

Zavod za gozdove Slovenije je, ob upoštevanju usmeritev iz nacionalnega gozdnega programa, ugotovljenega stanja gozdov in populacij divjadi, analize preteklega gospodarjenja ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov, pripravil nove gozdnogospodarske in lovsko upravljavske načrte območij.

Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2021–2027 sodeluje z različnimi ukrepi in projekti na področja prometa tudi v okviru drugih evropskih programov.

V okviru projekta bo urejena kolesarsko pot med Žalcem in Rogatcem, ki je razdeljena na dva odseka, Žalec–Celje in Šentjur–Rogatec. Zgrajene bodo nove kolesarske površine, tam, kjer to ni mogoče ali ekonomično, pa bodo le-te potekale na vozišču obstoječih manj prometnih cest.
Za projekt v vrednosti 14,6 milijona evrov bo Kohezijski sklad prispeval skoraj 12,5 milijona evrov.

Evropska kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije. V obdobju hitrih sprememb, ki jih narekujeta zeleni in digitalni prehod, so za Slovenijo ključnega pomena ukrepi v smeri večje odpornosti gospodarstva in družbe, izkoriščanja novih priložnosti ter pospešitve prehoda v visoko produktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, s končnim ciljem kakovostnega življenja za vse. Temu so namenjena evropska kohezijska sredstva v obdobju do leta 2027, z možnostjo koriščenja do leta 2029, v višini 3,2 milijarde evrov.

Dogovor za razvoj regij - DRR je inštrument regionalne politike po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in je dvostranski izvedbeni akt, s katerim uresničujemo Regionalni razvojni program - RRP tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir v regiji ter viri financiranja.

Načrt za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju NOO) predstavlja enega od temeljev za uspešno okrevanje in dolgoročni razvoj Slovenije po zastoju, ki ga je povzročila pandemija Covid-19.

Kako pomembna je varnost, se zavemo šele, ko jo izgubimo. Vsi podsistemi družbe lahko delujejo le, če je vzpostavljena varnost. Zdravstvo, šolstvo, sociala … Brez varnosti nič ne more delovati, zato je varnost ključna za ustvarjanje države blaginje.

Surovine za trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo – ERA-MIN3 (Raw Materials for Sustainable Development and Circular Economy – ERA-MIN3)

Namen projekta je vzpostavitev modularnih pisarn, ki bodo namenjene operativnemu centru za nujne primere in dopolnjuje projekt Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva.

Celovit cilj investicije je zagotavljanje optimalnih klimatskih pogojev v stavbi, ohranjanje okolja, z omenjenimi posegi spodbuditi ekološko zavest in ustvariti podporno okolje za čim večjo ekološko ozaveščenost.

Celovita energetska sanacija stavb UKC Ljubljana – Glavna stavba Hospital

Osnovni namen projekta je z različnimi intervencijami zagotoviti potrebna orodja za splošno javnost in strokovni kader za obvladovanje širjenja COVID-19 s čim manjšo potrebo po obsežnih ukrepih na nacionalni ravni, uspešno blažitev posledic kriznih razmer na duševno zdravje preb. kot tudi na izvajanje zdrav. dejavnosti.

Vzpostavitev primernih pogojev za delo na področju dejavnosti pulmologije na novi lokaciji Oddelka za pljučne bolezni v UKC Maribor.

Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija) bo določila leto prenehanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije v Sloveniji in strategijo pravičnega prehoda dveh slovenskih regij, ki sta močno zaznamovani s premogovništvom – Savinjsko-Šaleške (SAŠA) regije in Zasavske regije.

V okviru projekta bo pripravljena projektna dokumentacija, ki je pogoj za začetek glavnih del za nadgradnjo ozkega grla na območju železniškega vozlišča Ljubljana in zajema glavno železniško postajo Ljubljana, železniške postaje Šiška, Zalog in Moste ter železniške povezave med njimi.

Primarni cilj investicije so zdravstvene koristi za slepe in slabovidne bolnike zaradi njihove pospešene in izboljšane usposobljenosti za samostojno življenje, vključno z zmanjšanjem njihove izpostavljenosti oziroma dovzetnosti za pridružene bolezni in poškodbe.

V okviru evropske platforme »Proti delu na črno« (European Platform Tackling Undeclared Work) poteka v času od marca do junija 2020 organizirana medijska kampanja po vseh članicah EU na temo promocije in ozaveščanja »Prednosti prijavljenega dela«. Kampanja poteka pod nosilnima sloganoma »Imej korist. Zasluži. Prijavi.« (Earn. Declare. Benefit.) in »Pošteno delo, prednost za vse.« (Fair work. Fair play.). Kampanjo koordinira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju s Finančno upravo RS, Inšpektoratom RS za delo, Inšpektoratom RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Tržnim inšpektoratom RS, Policijo, Inšpektoratom za šolstvo in šport in Ministrstvom za pravosodje. Promocijske aktivnosti v času kampanje se bodo izvajale z medijskimi objavami, organizacijo okroglih miz, izvedbo delavnic, deljenjem letakov, odprtimi telefoni, svetovanji itd. Kampanjo bo v tednu od 16. do 20. marca 2020 med drugim zaznamoval skupen nadzor Inšpektorata za delo RS in Finančne uprave RS.

Investicija v Negovalno bolnišnico je namenjena njeni umestitvi na lokacijo Slivniško Pohorje oziroma v prostore zdajšnjega Oddelka za pljučne bolezni, z namenom povečanja kapacitet posteljnih enot za sprejem akutnih bolnikov v UKC Maribor.