Migranti so ljudje na različnih migracijskih poteh: glede na trajanje (začasne, stalne, ciklične), obliko (delovne, politične, okoljske) ali vzroke (na primer nasilje, preganjanje, vojni konflikti, revščina, okoljske spremembe).

V kompleksni sodobni družbi, ki je intenzivno globalno povezana na vseh področjih družbenega življenja, vključno z gospodarstvom in financami, kulturo in izobraževanjem, pretokom intelektualnih idej in storitev, je pri upravljanju migracij nujno potrebno globalno sodelovanje.

Globalni migracijski trendi, ki dosegajo in opredeljujejo tudi lokalno slovensko okolje, vključujejo tako migracije beguncev in razseljenih oseb (to so osebe, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove zaradi vojnega nasilja) kot tudi ekonomske migrante, ki se že stoletja selijo v različne ciljne države za boljšim življenjem.

S pojmom migrant/migranti se na splošno označuje osebe in njihove družinske člane, ki potujejo v druge države ali območja, da si izboljšajo materialne ali socialne razmere ter nadaljnje možnosti zase in za življenje svojih družin.

S pojmom delovni migrant se označuje oseba, ki zapusti svoje prebivališče v izvorni države in se seli v ciljno državo z namenom, da si izboljša kakovost življenja. Delovni migranti so tudi ljudje, ki se iz izvorne države odselijo v času kmetijske sezone (sezonski delavci).

S pojmom begunec se označuje oseba, ki »zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takšnega strahu noče uživati varstva te države.« (Konvencija o statusu beguncev, 1951).

Posvetovalno telo za migracije - Varna, solidarna in vključujoča družba

Julija 2022 je bilo ustanovljeno posvetovalno telo za migracije z naslovom Varna, solidarna in vključujoča družba, v katerem sodelujejo predstavniki državnih organov, nevladnih in mednarodnih organizacij ter civilne družbe. Od takrat potekajo številna srečanja, ki so namenjena odprtemu in enakopravnemu razpravljanju o raznolikih vprašanjih s področja migracij.

Na ta način želimo pripraviti celovito migracijsko strategijo, v kateri bodo ključna vodila solidarnost, vključevanje in spoštovanje človekovih pravic. Pri tem se zasleduje stabilno in konsistentno migracijsko politiko in ne – kot smo bili vajeni zadnja leta – zgolj krizno odzivanje na ocene varnostnih tveganj. Prav tako sledimo viziji varnih, urejenih in zakonitih migracij. V tem okviru pripravljamo nov pristop na področju migracij in mednarodne zaščite, vključno s spremembami zakonodaje, ki bo v največji meri upoštevala tudi priporočila nadzornih institucij, zlasti Varuha človekovih pravic.

Sodobna migracijska politika je nujna, saj je Slovenija tudi država imigracije. K nam prihajajo ljudje delat, študirat, potovat, pa tudi iskat zaščito pred preganjanjem in nevarnostmi v izvornih državah. Zato rabimo racionalno migracijsko politiko, ki bo zmožna usklajevati vse interese na področju zaposlovanja, izobraževanja … vključno z vizijo za naprej. Nenazadnje nas k temu silijo demografski kazalniki, še zlasti pa potrebe trga dela.

Vsi skupaj, ne samo Ministrstvo za notranje zadeve moramo poskrbeti za vključevanje v družbo in dostojno življenje za vse, bodisi tiste, ki so k nam prišli zakonito, bodisi tiste, ki so si življenje pri nas ustvarili po tem, ko so zaprosili za mednarodno zaščito (čeprav so bili na primer tudi žrtve kriminalnih tihotapskih združb in so vstopili v državo sprva nezakonito). Integracija in solidarnost sta elementa zagotavljanja varnosti in ne dejavnika, ki bi varnost kakorkoli zmanjševala.

Odstranjevanje ograje na meji

Ograja na meji je bila postavljena leta 2015, ko je število nezakonitih prehodov državne meje skokovito naraslo zaradi kriznih razmer v svetu. Okoliščine so se do danes bistveno spremenile. Ograja, še zlasti pa rezilna žica, je nesorazmeren ukrep, ki ne preprečuje nezakonitih prehodov meje, ima pa številne negativne, tudi smrtne posledice, na kar je v svojem mnenju opozoril tudi Varuh človekovih pravic.

Odstranjevanje žice je obljuba, ki jo uresničujemo, pa tudi želja lokalnega prebivalstva. S Hrvaško meji 32 slovenskih občin, ki imajo skupaj več kot 300.000 prebivalcev. Lokalni prebivalci in župani obmejnih občin želijo, da se ograje odstranijo. Do sedaj smo odstranili skoraj 19 kilometrov rezilne žice. Tudi panelno ograjo bomo odstranili najprej tam, kjer ljudje to tudi najbolj želijo in pričakujejo.

Varnost ni bila niti ne more biti zagotovljena z ograjo na meji. Slovenska policija zagotavlja visoko stopnjo varnosti vsem prebivalcem in ljudem, ki se nahajajo na ozemlju države. Odstranitev žice nadomešča s prilagojenim načinom dela, večjo uporabo tehničnih sredstev, napotovanjem dodatnih policistov na mejo in okrepljenim mednarodnim sodelovanjem. V policiji tudi ugotavljajo, da se nezakonite migracije niso preusmerile na lokacije, kjer je bila odstranjena rezilna žica. Težišče nezakonitih prehodov je namreč usmerjeno na mesta, ki so predstavljala povečano tveganje zanje že pred odstranjevanjem žice.

Tudi varnost obmejnih občin je zagotovljena in je na zelo visoki ravni. Tako se je število kaznivih dejanj v letu 2022 celo zmanjšalo v primerjavi z letoma 2021 in 2020. Nenazadnje se uspešnost dela policije kaže tudi v številu prijetih tihotapcev, nezakonite migracije so namreč tesno povezane z organiziranim kriminalom. V letu 2022 je policija obravnavala 242 primerov (v enakem obdobju 2021 175), v katerih je bil prijet 301 tihotapec ljudi (273 tujcev in 28 slovenskih državljanov) z 2187 migranti, ki so nezakonito prestopili mejo. Za 252 tihotapcev je bil odrejen pripor. Do 30. aprila letos je policija obravnavala 97 primerov (v enakem obdobju lani 54), v katerih je bilo prijetih 113 tihotapcev ljudi (107 tujcev in 6 slovenskih državljanov) s 622 migranti, ki so nezakonito prestopili mejo. Za 95 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor. 

Sodelovanje z lokalno skupnostjo

Zavedamo se potrebe po stalni komunikaciji z lokalnim prebivalstvom, kar tudi uresničujemo ves čas. Z župani obmejnih občin smo v nenehnem stiku, tudi na terenu, kjer poslušamo in slišimo njihove predloge za boljše upravljanje migracij, vključno s predlogi za zmanjšanje škode, ki jo je v lokalnih skupnostih povzročila postavljena oziroma odstranjena ograja.

Z načrtovanimi spremembami Zakona o nadzoru državne meje in načrtovanimi finančnimi sredstvi v proračunu za leto 2023 bomo uredili tudi vprašanje odškodnin za lastnike zemljišč, na katerih stoji ograja. Lokalne skupnosti so večkrat opozorile, da je zemljišče in vodno območje ob ograji neurejeno. Dogovorili smo, da za vzdrževanje območja ob ograji skrbi Direkcija Republike Slovenije za vode v okviru svojih pristojnosti. Prav tako smo prednostno umaknili poškodovano panelno ograjo na meji ob Kolpi.

Varnost za vse

Slovenska policija še naprej zagotavlja visoko stopnjo varnosti vsem državljanom in ljudem, ki se nahajajo na ozemlju države.

Odstranitev žice bo nadomestila s prilagojenim načinom dela - spremenjeno taktiko in metodiko dela, večjo uporabo tehničnih sredstev, napotovanjem dodatnega kadra na meje in okrepljenim mednarodnim sodelovanjem. Večja prisotnost policistov in sodelovanje z lokalno skupnostjo ter konkretno z ljudmi v naseljih in zaselkih ob meji je najbolj pomemben način za zagotavljanje varnosti lokalnemu prebivalstvu. Policija je visoko usposobljena in profesionalno opravlja varovanje ljudi v lokalnih prostorih kot tudi iz vidika države in EU. Hkrati policija v skladu z visokimi profesionalnimi standardi zagotavlja spoštovanje demokratičnih standardov, vključno s spoštovanjem človekovih pravic ljudi na migracijskih poteh.

Lokalnim prebivalcem ob slovensko-hrvaški meji zagotavljamo, da skrbimo za njihovo in našo varnost. Policija jo zagotavlja v izredno visoki meri in občine na meji s Hrvaško iz varnostnega vidika nikakor ne izstopajo.

Mednarodna zaščita

Že leta 2021 se je začelo povečevati število izraženih namer podaje prošnje za mednarodno zaščito pri policiji. Takrat je policija obravnavala 5650 izraženih namer, kar je 41-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2020. Ta trend se je nadaljeval tudi v letu 2022. Pri policiji je bilo izraženih 31.447 namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, kar pomeni povečanje za 456,6 odstotkov v primerjavi z letom 2021. Izpostavljamo pa, da skoraj polovica vseh, ki so izrazili namero, pred dejansko podajo prošnje za mednarodno zaščito samovoljno zapusti azilni dom.

Tudi število prošenj za mednarodno zaščito se v zadnjih letih povečuje. V letu 2022 je bilo vloženih 6787 prošenj za mednarodno zaščito.

V zadnjih dveh letih zaznavamo porast vloženih prošenj, za obravnavo katerih je pristojna druga država članica EU (tako imenovani Dublinski postopek). Takih primerov je bilo v letu 2021 za kar 200 odstotkov več kot prejšnje leto, tudi v letu 2022 se je ta trend nadaljeval.

V letu 2023 se nadaljuje trend samovoljnega zapuščanja Slovenije s strani prosilcev za mednarodno zaščito, 89 odstotkov jih zapusti državo v povprečju 15-16 dni.

Migracijski trendi

Mednarodna zaščita (od 1. 1. 2023 do 30. 4. 2023)
- Število prošenj: 1917
- Število priznanih statusov: 31

Začasna zaščita (od 10. 3. 2022 do 30. 4. 2023)
- Število vlog: 9155
- Število priznanih statusov: 8362

Enotna dovoljenja za prebivanje in delo (od 1. 1. 2023 do 30. 4. 2023)
- Število izdanih enotnih dovoljenj: 19.848
- Število veljavnih enotnih dovoljenj: 66.708
Všteta so veljavna enotna dovoljenja za prebivanje in delo, zaradi visokokvalificirane zaposlitve - modre karte EU, opravljanja dela kot samozaposlena oseba, iskanja zaposlitve oziroma samozaposlitve, napotene delavce, opravljanje pripravništva, osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe, dnevne delovne migrante in sezonsko delo.

Nezakoniti prehodi državne meje (od 1. 1. 2023 do 30. 4. 2023): 11.632 

Slovenija glede migracijske situacije deli usodo ostalih držav članic Evropske unije in tudi regije Zahodnega Balkana, ki se soočajo s povečanimi migracijami od marca letos.