»Na Ministrstvu za notranje zadeve smo v dobrem letu napisali dve strategiji: Strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije (integracijski strategijo), ki jo je Vlada Republike Slovenije že sprejela novembra lani. Danes pa je vlada sprejela Strategijo Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja,« je uvodoma povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. »Veljavna strategija je bila napisana leta 2019 in je že nekoliko zastarela, zato smo jo posodobili in na novo opredelili strateške cilje.«

Medresorsko delovno skupino, ki je pripravljala ta strateški dokument, je vodila državna sekretarka Tina Heferle skupaj z generalnim direktorjem Direktorata za migracije Matejem Torkarjem. Minister je ob tej priložnosti čestital celotni ekipi medresorske delovne skupine, da je v dobrem letu pripravila dva pomembna strateška dokumenta. »Sta vodilo, kako naprej, na kakšen način spreminjati področno zakonodajo na tem delu,« je še dejal minister.

Vlada je v okviru koalicijskega dogovora sprejela zavezo, da bo na področju priseljevanja prenovila migracijsko politiko kot celoto in jo posodobila. »Pri tem smo imeli v uvidu, da je treba dosledno upoštevati spreminjajoč globalni kontekst in dogajanje v naši okolici ob absolutnem spoštovanju človekovih pravic in s poudarkom na varovanju ranljivih kategorij,« je povedala državna sekretarka Tina Heferle.

Povzela je intenzivno delo medresorske skupine, ki se je od maja lani redno sestajala, vmes pa so opravili številne dopisne seje, v katerih so si izmenjali več kot 40 pisnih predlogov. »Za še večjo vključenost javnosti v nastajanje tega strateškega dokumenta smo pripravili dve širši srečanji«. Prvi je bil 6. oktobra lani v okviru parlamentarnega odbora za notranje zadeve, kjer smo prvič predstavili smernice in način delovanja medresorske delovne skupine in tudi povabili širšo javnost in nevladne organizacije. Marsikatere predloge so nato v okviru medresorske delovne skupine obravnavali in tudi upoštevali.

Drugi dogodek, kjer smo lahko javnost še bolj vključili, pa je bil javni posvet na Ministrstvu za notranje zadeve 17. januarja letos. »Na tem javnem posvetu smo imeli odprt, vključujoč dialog, razpravo o ključnih temah strategije.« Sodelovali so predstavniki različnih resorjev, nekaterih nevladnih organizacij in strokovnjaki s področja zaposlovanja tujcev, varnosti in migracij.

Generalni direktor Direktorata za migracije Matej Torkar je predstavil štiri strateške cilje, ki celovito obravnavajo različne vidike priseljevanja.

Prvi strateški cilj je osredotočen na zunanje delovanje, usmerjeno v odpravo vzrokov za priseljevanje in obravnavanje posledic podnebnih sprememb. Cilj opredeljuje različne aktivnosti razvojnega in humanitarnega delovanja, dvostranskega sodelovanja z državami, vključno z državami izvora in tranzita, ter delovanje v mednarodnih organizacijah. Pri tem se osredotoča na Organizacijo združenih narodov in specializirane agencije, kot sta Mednarodna organizacija za migracije in Visoki komisariat za begunce, in delovanje v okviru Evropske unije.

Drugi strateški cilj je usmerjen v spodbujanje zakonitega priseljevanja zaradi zaposlitve ali dela. V tem cilju je identificiranih več podciljev, ki se nanašajo na sklepanje sporazumov o zaposlovanju, izboljšanje zakonodajnega okvira in nadzora izvajanja predpisov v praksi, vključujejo pa tudi odpravo administrativnih ovir oziroma poenostavitev upravnih postopkov na področju tujcev. Pomemben del je namenjen tudi zagotavljanju ustrezne zaščite pravic delavcev priseljencev. Glede na prihodnje negativne demografske v okviru tega cilja strategija upošteva tudi pomen in namen Strategije dolgožive družbe, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela julija 2017.

Tretji strateški cilj se osredotoča na zaščito življenja in na obravnavo vidikov prisilnih razselitev: predvsem v okviru sistemov mednarodne in začasne zaščite ter različnih zakonitih poti do zaščite. Med podcilji tega poglavja je navedeno zagotavljanje hitrih in učinkovitih postopkov mednarodne zaščite in zagotavljanje ustreznih kapacitet za prosilce.

Pomembna so tudi prizadevanja za zagotavljanje varnih, zakonitih in dopolnilnih poti. »Slovenija na tem področju že ima izkušnje. Spomnil bi na zadnji tak primer, ko smo decembra lani in januarja letos v okviru projekta trajne preselitve iz Turčije preselili 50 državljanov Sirije in Afganistana,« je pojasnil Torkar.

Pomemben del strategije je namenjen tudi zaščiti najbolj ranljivih kategorij priseljencev, vključno z mladoletniki in mladoletniki brez spremstva, žrtvami trgovine z ljudmi in žrtvami posilstev, mučenja ali drugih težjih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja. Dokument v okviru tretjega cilja obravnava tudi sovražni govor in druge oblike nestrpnosti do priseljencev, poudarke pa dajemo tudi preprečevanju in preganjanju vseh oblik izkoriščanja priseljencev v Sloveniji.

Četrti strateški cilj obravnava morebitni vpliv migracij na notranjo varnost. V tem delu obravnava izzive, povezane z nedovoljenim priseljevanjem, politiko vračanja, odkrivanjem ter pregonom organiziranih kriminalnih združb, s poudarkom na tihotapljenju migrantov in trgovine z ljudmi.

Minister Poklukar je ob koncu izrazil željo, da bo strategija, ki vsebuje tudi zbirnik ukrepov z akcijskim in finančnim načrtom ter opredeljuje nosilce posameznih ukrepov, delovala v praksi.