Vlada se je zavezala posodobiti koncept migracijske politike. Eden od korakov k temu je tudi priprava in sprejem strategije priseljevanja, ki jo snuje in pripravlja Delovna skupina za pripravo Strategije Vlade Republike Slovenije na področju migracij. Vodja delovne skupine je državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle, ki je javni posvet tudi moderirala.

Posvet je bil razdeljen v štiri panele:

• Zunanji vidiki s posebnim poudarkom na zaščiti življenja in dostojanstva migrantov (panelisti: Edvin Skrt, generalni direktor Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Matej Torkar, generalni direktor Direktorata za migracije, Ministrstvo za notranje zadeve, in Adriana Aralica, Mednarodna organizacija za migracije (angleško International Organization for Migration – IOM)).
• Spodbujanje priseljevanja zaradi dela na družbeno odgovoren način (panelisti: Igor Feketija, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Matevž Frangež, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Matej Torkar, generalni direktor Direktorata za migracije, Ministrstvo za notranje zadeve, Andreja Sever, direktorica službe za razvoj kadrov in izobraževanje, Gospodarska zbornica Slovenije, in Goran Lukič, Delavska svetovalnica).
• Zaščita življenja in dostojanstva migrantov ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin (panelisti: Matej Torkar, generalni direktor Direktorata za migracije, Ministrstvo za notranje zadeve, Katarina Štrukelj, direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, Romana Zidar, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (angleško United Nations High Commissioner for Refugees), in Urša Regvar, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja – UNHCR).
• Varnostni vidiki migracij (panelisti: Peter Skerbiš, Uprava uniformirane policije, Generalna policijska uprava, Damijan Roškarič, Uprava kriminalistične policije, Generalna policijska uprava, in doc. dr. Aleš Bučar Ručman, Fakulteta za varnostne vede).

Zunanji vidiki s posebnim poudarkom na zaščiti življenja in dostojanstva migrantov

V sodobnem globalnem svetu mora biti upravljanje migracij celovito in hkrati omogočati prilagajanje izvajanja konkretnih politik in ukrepov aktualnim razmeram tako globalno kot tudi lokalno. Ustrezno zunanje delovanje prek večstranskega, regionalnega in dvostranskega sodelovanja je eden od bistvenih stebrov celostnega pristopa k migracijam. Ta mora z različnim politikami obravnavati in odpravljati vzroke za migracije, spodbujati stabilnost in trajnostni razvoj, pri tem pa se osredotočiti na zaščito življenja in dostojanstva migrantov v okviru zunanjega delovanja.

Panelisti so se strinjali, da je skupni cilj zagotoviti varne in urejene migracije. Kot je povedala Adriana Aralica iz Mednarodne organizacije za migracije, moramo preprečevati tveganja, s katerimi se migranti srečujejo na svojih poteh. Izpostavila je, da so migranti pogosto izpostavljeni trgovini z ljudmi in za preprečitev tega je treba zagotoviti varne in zakonite poti.

Edvin Skrt, generalni direktor Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, je orisal kompleksnost razvojne pomoči in migracij. Razvojno sodelovanje ne prinese rezultatov v smislu preprečevanja migracij, lahko pa pomembno vpliva na strukturo migracij. Spodbudi namreč zakonite migracije, kar je pozitivno z vidika delovne sile v državah sprejemnicah. A prav te migracije po drugi strani povzročijo beg možganov iz manj razvitih držav, kar ne pripomore k njihovemu razvoju in v nadaljevanju povzroči nove migracijske tokove.

Generalni direktor Direktorata za migracije v Ministrstvu za notranje zadeve Matej Torkar je poudaril, da je zagotovitev varnih in urejenih migracij dolgotrajen proces. Zavedati se moramo, da so globalne migracije dejstvo in da je neproduktivno vztrajanje na stališču, da je treba migracije preprečevati.

Spodbujanje priseljevanja zaradi dela na družbeno odgovoren način

Priseljevanje zaradi dela ima poseben pomen za zmanjševanje strukturnih neskladij na slovenskem trgu dela, kar terja celostni in uravnotežen pristop. Ta vključuje možne sistemske, zakonodajne, organizacijske in administrativne ukrepe na eni strani ter izpostavlja potrebo po spoštovanju dostojanstva in pravic delavcev migrantov, spodbujanju poštenih in etičnih delovnih praks, varstvu pravic delavcev ter spodbujanju dostojnih delovnih pogojev.

Igor Feketija, državni sekretar v Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je povedal, da letno z delovnega trga odide več ljudi, kot pride nanj. Sedemnajst odstotkov aktivne populacije predstavljajo tujci. Delovno silo potrebujemo, zagotoviti pa je treba vse pravice. Pri tem je izpostavil pravico do dostojnega plačila, ki je pomembna za dober ugled Slovenije kot delodajalke.

V Sloveniji ni gospodarske panoge (niti v javni upravi), ki se ne bi soočala s pomanjkanjem delovne sile, je dejal Matevž Frangež, državni sekretar v Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Deficite delovne sile ne bomo mogli več pokrivati s poceni delovno silo. Za delo, delavce, njihovo znanje in ideje se bodo delodajalci morali potruditi. Na trgu namreč tekmujemo z drugimi državami.

Andreja Sever, direktorica službe za razvoj kadrov in izobraževanje v Gospodarski zbornici Slovenije, je povedala, da so pripravljeni sodelovati pri pripravi zakonskih aktov na področju priseljevanja, dela. Potrebujemo pomoč iz tujine, do tega moramo biti odprti, je poudarila.

Goran Lukič iz Delavske svetovalnice je predstavil nekaj realnih (in težkih) primerov tujcev delavcev v Sloveniji (na upravnih enotah, bankah in podobno). Poudaril je, da fluktuacija zaposlenih na upravnih enotah ni dobra, saj se s tem izgubljajo znanje in izkušnje, še zlasti pri delu s tujci.

Panelisti so se v razpravi dotaknili tudi Zakona o tujcih, kjer ni bilo enotnega mnenja, ali je dejansko res prežet z varnostnim vidikom oziroma varnostno naravnan. Kot pa je povedal Torkar, je zakon povsem skladen z zakonodajo Evropske unije. Poudaril je tudi, da se je vselej treba vprašati, kaj določena sprememba ali zakonska rešitev pomeni na dolgi rok in kaj pomeni za varnost.

Zaščita življenja in dostojanstva migrantov ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin

Mednarodna zaščita in začasna zaščita sta ključna koncepta za obvladovanje izzivov tako imenovanih prisilnih migracij. Učinkovito odzivanje na izzive prisilnih migracij zahteva prizadevanje za zagotavljanje podpore in zaščite migrantov, ki so v migracije prisiljeni, predvsem z njihovo hitro in celostno obravnavo, vzpostavljanjem možnosti za zakonite poti v Slovenijo in obravnavanjem potreb, ki izhajajo iz njihovega specifičnega položaja.

"Leto 2023 je bilo rekordno glede števila prošenj za mednarodno zaščito," je dejal generalni direktor Direktorata za migracije Matej Torkar. Namero za mednarodno zaščito je izrazilo skoraj 59.000 oseb, ki so nezakonito prestopili državno mejo, od tega jih je prošnjo za mednarodno zaščito vložilo več kot 7200. Tudi lani se je nadaljeval trend samovoljnega zapuščanja Slovenije, kar 93 odstotkov oseb zapusti Slovenijo v povprečju 22 dni. To kaže, da je Slovenija še vedno tranzitna država. Po besedah Torkarja bodo v direktoratu v prihodnjem obdobju zaposlili dodaten kader za reševanje prošenj za mednarodno zaščito, saj so hitri in učinkoviti postopki opredeljeni tudi v nastajajoči strategiji priseljevanja.

Direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je izpostavila, da se v uradu soočajo s pomanjkanjem nastanitvenih kapacitet. Zato bodo v prihodnjem obdobju maksimalne napore vlagali v iskanje novih kapacitet.

Poseben poudarek v okviru tega panela sta predstavnici UNHCR Romana Zidar in Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Urša Regvar namenili prehajanju med različnimi statusi, ki po njunem mnenju ni ustrezno urejeno. Prav tako sta izpostavili, da bi bilo treba oceno ranljivosti v postopkih mednarodne zaščite narediti čimprej, že ob obravnavi na policijski postaji. Obe sta pohvalili sodelovanje Slovenije v projektu trajne preselitve in pozvali, da Slovenija sodeluje tudi z drugimi oblikami pomočmi.

Varnostni vidik migracij

Pri obravnavi varnostnih vidikov migracij mora strategija slediti potrebi po celostnem pristopu, ki na eni strani zahteva učinkovit nadzor meja in preprečevanje nedovoljenih migracij s posebnim poudarkom na izzivih, ki jih predstavljata tihotapljenje migrantov in trgovina z ljudmi, po drugi strani pa mora obravnavati mešane migracijske tokove na način, ki zagotavlja varnost za vse.

Kot je dejal Aleš Bučar Ručman, trenutno ta vidik dominira pri obravnavi migracij. Zaradi neustreznega odziva v preteklosti je to vprašanje danes prežeto s sovražnostjo in rasizmom.

Predstavnika Policije Peter Skerbiš in Damijan Roškarič sta predstavila aktivnosti pri obvladovanju nezakonitih migracij. Slovenska policija zagotavlja visoko stopnjo varnosti s prilagojenim načinom dela, večjo uporabo tehničnih sredstev, izvajanjem izravnalnih ukrepov in okrepljenim mednarodnim sodelovanjem. Prav tako je policija uspešna v boju proti tihotapljenju ljudi. Lani so obravnavali 479 primerov, v katerih je bilo prijetih 557 tihotapcev ljudi s 3280 migranti. Za 514 tihotapcev je bil odrejen pripor.

Današnja razprava je bila konstruktivna in je dosegla cilj posveta, to je, da so bili predstavljeni nekateri predlogi in stališča, ki bodo lahko vključeni v besedilo strategije.