Skoči do osrednje vsebine

Prenova sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji

Izboljšanje slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja je naša skupna zaveza, za katero je potreben strokovni, družbeni in politični konsenz. Gre za dolgotrajen proces, ki terja domišljene sistemske rešitve. Zato smo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje imenovali delovne skupine strokovnjakov, ki bodo v sodelovanju z javnostmi pripravili analizo obstoječega stanja in predloge za izboljšave.

1. Uvod

Prenova sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji se odvija v smeri kurikularne prenove z modernizacijo poklicnega in strokovnega izobraževanja, zakonodajnih sprememb in priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023 -2033.

Prvo javno predstavitev mnenj o procesih prenove je 3. aprila 2023 organiziral Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino. Namen je bil opraviti širšo razpravo in pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti o strateških vprašanjih vzgoje in izobraževanja ter ugotoviti, kako bodo aktualna vprašanja s področja vzgoje in izobraževanja naslovljena  okviru kurikularne prenove in nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja v prihodnjem desetletju.

2. Novice

Dogodki

  do
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Javna predstavitev mnenj o gimnazijskem izobraževanju

Skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033 (NPVI) vabi na javno predstavitev mnenj o gimnazijskem izobraževanju v Sloveniji.

  do
Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru

Javna predstavitev mnenj o bralni pismenosti v Sloveniji

Skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033 (NPVI) vabi na javno predstavitev mnenj o bralni pismenosti v Sloveniji.

 
Ljubljana

Vabilo na javno razpravo o predmetniku osnovne šole

Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 vabi na javno razpravo o predmetniku osnovne šole. Javna razprava bo potekala v četrtek, 22. junija 2023 ob 10. uri, v veliki dvorani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

3. Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023 - 2033

Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023 - 2033 je pripravila osnutek predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033.

Predlagani strateški cilji in ukrepi usmerjajo h kakovostnemu in k trajnostno naravnanemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu, ki je utemeljen z znanstvenimi spoznanji, gradi na dobrih praksah stroke slovenskega vrtca in šole ter se občutljivo in prožno prilagaja na izzive sodobne družbe. V dokumentu je skupaj opredeljenih 21 strateških ciljev, 51 strateških podciljev in 284 ukrepov, ki so razdeljeni v 6 prednostnih področij:

  • Prednostno področje 1: Družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja
  • Prednostno področje 2: Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika
  • Prednostno področje 3: Poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja
  • Prednostno področje 4: Profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju
  • Prednostno področje 5: Sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti
  • Prednostno področje 6: Vzgojno-izobraževalni sistem

Kot temeljno izhodišče vzgojno-izobraževalnega sistema je v nacionalnem programu postavljeno varno in spodbudno učno okolje, saj lahko o drugih ciljih, npr. o učenju in poučevanju, vzgoji, ocenjevanju, o ustvarjalnosti, razmišljamo šele takrat, ko se otroci, učenci, dijaki in odrasli v vzgojno-izobraževalnem zavodu počutijo varne in sprejete ne glede na njihove osebne okoliščine.

Med drugim so predlagani ukrepi, s katerimi bodo pristopi razvoja kakovosti povezani v celovit nacionalni sistem kakovosti vzgoje in izobraževanja, ki temelji na ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti s samoevalvacijo vzgojno-izobraževalnih zavodov. Desetletja raziskovanja so pokazala, da so strokovni in vodstveni delavci vzgojno-izobraževalnih zavodov tisti, ki najpomembneje prispevajo h kakovosti poučevanja ter s tem vplivajo na učenje in dosežke otrok, učencev, dijakov in odraslih. Zato so v nacionalnem programu predlagani tudi ukrepi, s katerimi bi povečali zanimanje za pedagoške poklice ter okrepili ugled in prepoznavnost pomena poklicev v vzgoji in izobraževanju za razvoj družbe, hkrati pa vsem strokovnim in vodstvenim delavcem zagotovili uspešen in učinkovit sistem profesionalnega ter kariernega razvoja, ki se bo bolj približal potrebam in razvojnemu načrtu posameznega zavoda.

Predlagani strateški cilji in ukrepi med drugim napotujejo vzgojno-izobraževalni sistem v naslednje smeri razvoja:

  • Vzgojno delovanje vrtcev in šol
  • Spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture
  • Razvoj digitalne pismenosti
  • Krepitev kulturno-umetnostne vzgoje
  • Podpora psihosocialnemu razvoju ter socialnemu in čustvenemu učenju otrok in mladostnikov
  • Krepitev inkluzivne naravnanosti
  • Zagotavljanje pogojev za dobro duševno in telesno zdravje
  • Kakovostno poučevanje in učenje
  • Kakovostno izobraženi, usposobljeni in zadovoljni strokovni in vodstveni delavci
  • Nadgrajen sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo
  • Boljše sodelovanje ustanov in strokovnjakov v podporo strokovnega dela
  • Vsebinsko bolj usklajeno delo zavodov: prioritetna področja (razvojni načrt, letni delovni načrt), stalno strokovno izpopolnjevanje, podpora zunanjih strokovnjakov, samoevalvacija

V osnutku predloga nacionalnega programa so poudarjena tudi prioritetna področja, ki bi jih bilo treba v prihodnje raziskovalno preučiti s finančno podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, npr.: ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, ustvarjalnost, vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi, preverjanje in ocenjevanje znanja, vzgojno delovanje, vstopanje mladih v virtualni svet in vplivi digitalizacije na vzgojno-izobraževalni proces, uresničevanje inkluzivne naravnanosti vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Delovno skupino je na podlagi javnega poziva decembra 2022 imenoval takratni minister, pristojen za izobraževanje, dr. Igor Papič. Članom delovne skupine in podskupin poteče mandat 30. junija 2024. V delovno skupino je trenutno imenovanih 56 strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja, ki so člani krovne skupine in šestih delovnih podskupin. V krovni skupini deluje 25 članov, za delo v podskupinah pa je dodatno imenovanih še 31 članov delovne skupine. Skupaj je doslej v okviru delovne skupine in podskupin sodelovalo 83 različnih strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja, od tega 37 v krovni skupini in 46 v podskupinah. Izvedenih je bilo skupaj 21 sej krovne skupine, 125 sej podskupin in 14 sej koordinacij vodij podskupin. Delovna skupina pa je organizirala tudi 7 javnih predstavitev mnenj, odzvala pa se je tudi na povabilo Odbora DZ za izobraževanje, znanost in mladino in sodelovala na javni predstavitvi mnenj v Državnem zboru, namenjeni prihodnosti slovenskega izobraževalnega sistema.

3.1. Izhodišča za pripravo NPVI 2023 - 2033

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pripravilo dokument »Izhodišča za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033«, ki je rezultat razmislekov in analiz zaposlenih na ministrstvu na podlagi že identificiranih izzivov, izvedenih ukrepov in sprejetih strateških dokumentov na področju vzgoje in izobraževanja. Dokument predstavlja celovit vpogled v edukacijsko politiko petletnega obdobja.

Ministrstvo je leta 2020 v okviru notranje diagnostike pripravilo tudi delovni dokument »Pogled na izzive slovenske vzgoje in izobraževanja«. Namen je bil identificirati ključne izzive vzgojno-izobraževalnega sistema. Identifikacija izzivov je potekala s pomočjo vsebinske analize, prispevkov notranjih organizacijskih enot ministrstva in posredovanih predlogov javnih zavodov in šolskega inšpektorata, upoštevajoč dognanja iz razvojnih projektov, evalvacij in raziskav na področju izobraževanja. Poleg podrobnejšega pregleda izzivov v okviru osmih medsebojno prepletenih temeljnih področij vzgoje in izobraževanja (junija 2022 je bil objavljen posodobljen pregled ugotovitev), je analiza izluščila 10 krovnih izzivov izobraževanja za prihodnost:

  1. Zagotavljati vire za kakovostno izobraževanje za vse kot trajnostni cilj;
  2. Omogočati in spodbujati vseživljenjsko naravnanost v izobraževanju;
  3. Doseči dvig kompetentnosti učečih se;
  4. Povečati motivacijo in zavzetost za učenje;
  5. Zagotoviti ustrezen odziv izobraževanja na tehnološko bogato okolje;
  6. Prispevati h kohezivnosti družbe / polni vključenosti posameznikov v družbo ter nadgraditi instrumente za zagotavljanje enakih možnosti;
  7. Vzpostaviti šolo kot središče skupnosti, ki se povezuje z gospodarstvom in negospodarstvom, lokalnim in globalnim okoljem;
  8. Prispevati k trajnostnim ciljem, še posebej varovanju okolja in naravnih virov;
  9. Zagotoviti pogoje za delovanje karierno aktivne in učeče se profesionalne skupnosti strokovnih delavcev in ravnateljev;
  10. Zagotavljati kakovost izobraževanja na vseh ravneh izobraževalnega sistema.

Urad za razvoj in kakovost izobraževanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je izvedel tudi ciklus sedmih strokovnih posvetovanj o izzivih vzgoje in izobraževanja v prihodnosti. Razprave, ki so potekale v virtualnem okolju, so bile namenjene krepitvi strokovnega dialoga in podpori procesa prenove učnih načrtov. Združile so predstavnike ministrstva, javnih zavodov s področja izobraževanja, raziskovalce, učitelje in ravnatelje, predstavnike razvojnih projektov in univerz.

4. Prenova programov vzgoje in izobraževanja

V Sloveniji smo v zadnjih treh desetletjih opravili dve večji prenovi osnovnošolskih in srednješolskih učnih načrtov ter katalogov znanja. Zadnja večja posodobitev (prenova) ključnih programskih dokumentov - učnih načrtov in katalogov znanja - je potekala med letoma 2007 in 2011. Po opozorilih strokovne javnosti o nujni ponovni prenovi, upoštevanju novosti in mednarodnih trendov na področju vzgoje in izobraževanja, upoštevajoč izzive današnjega splošnega izobraževanja ter ugotovitve in predloge analize učnih načrtov, ki jo je leta 2020 izvedel Zavod RS za šolstvo, je bila aprila 2021 pri Zavodu RS za šolstvo imenovana ekspertna skupina za prenovo učnih načrtov za osnovnošolsko in gimnazijsko izobraževanje.

Zaključena je tudi analiza katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov v poklicnih in strokovnih srednješolskih programih, ki je osnova za oblikovanje izhodišč za njihovo prenovo.

Leta 2021 smo se z Načrtom za okrevanje in odpornost (NOO) zavezali k ponovni prenovi vzgojno-izobraževalnega sistema. Ta se je začela leta 2022 s sprejetjem izhodišč prenove ključnih programskih dokumentov, trajala pa naj bi do zaključka leta 2025.

4.1. Prenova vzgojno-izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod

Programi vzgoje in izobraževanja bodo prenovljeni na ravni ključnih programskih dokumentov - kurikuluma za vrtce, učnih načrtov za osnovne šole in gimnazije ter katalogov znanj splošno izobraževalnih predmetov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Namen prenove programov vzgoje in izobraževanja je opremiti učeče se ter pedagoško-andragoško osebje s kompetencami, pomembnimi za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti (digitalnimi kompetencami, kompetencami za trajnostni razvoj, mehanizmi za skrb za (psihično in fizično) zdravje ter kompetencami podjetnosti, vključno s finančno pismenostjo), za krepitev odpornosti izobraževalnega sistema. Hkrati je namen izboljšati usklajenost kompetenc z zahtevami trga dela za lažji prehod iz šole na trg dela. Tudi zato v učne načrte in kataloge znanj uvajamo t. i. »skupne cilje«, ki izhajajo iz prečnih tem in kompetenc (npr. trajnostni razvoj, digitalne kompetence …) in jih bodo učenci in dijaki dosegali v okviru ciljev različnih predmetov.

Posodabljanje Kurikuluma za vrtce, ki se ni spreminjal od sprejetja na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje leta 1999, predstavlja strokovno utemeljeno nujnost, s katero poskrbimo, da ohranjamo njegovo aktualnost, usklajenost z znanstvenimi spoznanji in dinamično prilagodljivost na hitre družbene spremembe.

Imenovani so Kurikularni svet za spremljanje in usmerjanje prenove vzgojno-izobraževalnih programov (spremembe sklepa: 19.4.2022, 9.6.2022, 11.8.2022, 5.12.2022, 21.3.2023, 5.10.2023 in 19.10.2023) za prenovo ključnih programskih dokumentov, komisija za pripravo dokumenta o skupnih ciljih, kurikularne komisije za prenovo kurikuluma za vrtce, kurikularna komisija za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje ter predmetne kurikularne komisije.

Cilj prenove je do konca leta 2025 sprejeti 216 prenovljenih programskih dokumentov - kurikulum za vrtce ter učne načrte in kataloge znanj. Glavni nosilec nalog je Zavod RS za šolstvo.

Predstavitev pobud za prenovo učnih načrtov

Osnutki dokumentov

Zapisniki Kurikularnega sveta

4.2. Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja vključno z vajeništvom, prenova višješolskih študijskih programov ter vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest

Projekt je prav tako del reforme Načrta za okrevanje in odpornost in se v poklicnih in strokovnih srednješolskih programih povezuje s prenovo programov vzgoje in izobraževanja. Opravljen je bil pregled ključnih dokumentov, na katerih temelji poklicno in strokovno izobraževanje. Imenovana je Ekspertna skupina za izvedbo modernizacije poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Cilj projekta je modernizirati poklicno in strokovno izobraževanje na način, ki bo omogočal krepitev kompetenc za digitalni in zeleni prehod, večjo prilagodljivost, odpornost in odzivnost poklicnega in strokovnega izobraževanja na potrebe gospodarstva in družbe ter lažji prehod iz izobraževanja na trg dela. To zajema:

  • prenovo izobraževalnih programov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter višješolskih študijskih programov;
  • razvoj novih ter spodbujanje obstoječih modelov sodelovanja z delodajalci pri izvajanju izobraževalnih programov, vključno z vajeništvom in z izvajanjem praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih ter z vzpostavitvijo digitalno podprtih učnih mest;
  • razvoj sodobnih modelov poklicne pedagogike in didaktike.

Glavni nosilec nalog je Center RS za poklicno izobraževanje.

5. Novela Zakona o osnovni šoli

Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije so v februarju 2024 s 46 glasovi za in 24 glasovi proti sprejeli novelo Zakona o osnovni šoli. Ta prinaša številne novosti na področjih učenja tujih jezikov, nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, izobraževanja na domu, izobraževanja učencev s posebnimi potrebami in izobraževanja učencev, katerih materni jezik ni slovenščina.

Novela zakona je odziv na stalne potrebe po posodabljanju šolskega sistema, ki se prilagaja zahtevam in specifikam okolja in časa. Stremi k ustvarjanju pravičnejšega sistema vzgoje in izobraževanja in k višji kakovosti osnovnošolskega izobraževanja.

Obvezni prvi tuji jezik v prvi razred osnovne šole

Uvedba obveznega učenja prvega tujega jezika v prvem razredu predstavlja umestitev že sedaj široko podprte prakse učenja prvega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta v obvezni program. Rešitev prispeva k zagotavljanju enakih možnosti učencev za učenje tujih jezikov in razvijanju raznojezičnosti, kar podpirajo strokovni delavci šol, ravnatelji in starši.

Na podlagi izvedbe poskusa »Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli«, ki se je izvajal od leta 2018 dalje, je bila v praksi preizkušana uvedba obveznega prvega tujega jezika v prvi razred. Ugotovljeno je bilo, da je bilo k pouku prvega tujega jezika že v šolskem letu 2016/2017 vključenih kar 92,73 odstotka prvošolcev, delež pa se je z leti še povečeval.

Prenovljeni koncept razširjenega programa

Novela zakona o osnovni šoli vsebuje tudi prenovo koncepta razširjenega programa osnovne šole. Spremembe opredeljujejo, da se doslej veljavni elementi razširjenega programa (podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti) preoblikujejo z izvajanjem vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje ter učenja učenja. Učenci se v ta program vključujejo prostovoljno. V praksi to med drugim pomeni, da se neobvezni izbirni predmeti po novem ne bodo ocenjevali. Šola bo lahko program izvajala pred, med in po pouku. Poudariti je potrebno, da je šola učencem prvega razreda dolžna ponuditi omenjene vsebine pred in po koncu obveznega programa (pouka). V tem smislu se otrokom pred in po koncu obveznega programa zagotovijo strukturirane dejavnosti.

Prenovljeni koncept razširjenega programa ima osnovo v analizah, predlogih in rešitvah doseganja ciljev in načel vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli ter na uspešno izvedenem poskusu. Usmerjen je v razvoj otrokove osebnosti, nadarjenosti, kognitivnih in telesnih sposobnosti, z namenom, da ga pripravlja za odgovorno življenje v družbi in spodbuja k samostojnosti.

Razširjeni program temelji na programskih dokumentih, ki jih je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Izobraževanje na domu

Zakon o osnovni šoli predpisuje dolžnost staršev, da svojemu otroku zagotovijo izpolnjevanje devetletne osnovnošolske obveznosti, pri čemer se lahko otrok izobražuje v javni, zasebni osnovni šoli ali na domu.

Starši bodo morali napovedati izobraževanje na domu za prihodnje šolsko leto do 16. avgusta in ne do 31. avgusta.

Novela definira dolžnosti šole do učencev, ki se izobražujejo na domu. Šola bo dolžna ob začetku šolskega leta staršem predstaviti cilje, standarde znanja, merila ocenjevanja in pogoje za napredovanje v višji razred, prav tako bo šola dolžna starše obveščati o rokih in načinih izvedbe ocenjevanja znanja ter izvesti ocenjevanje v rokih, ki so določeni s pravilnikom, ki ureja šolski koledar. Nadalje bodo imeli učenci možnost, da si učbenike izposodijo iz učbeniškega sklada, v šoli bodo lahko opravljali teoretični in praktični del kolesarskega izpita. Šola pa bo starše tudi dolžna obvestiti o terminih preventivnih zdravstvenih pregledov.

Učenec, ki se izobražuje na domu, mora pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne osnovne šole, zato novela uvaja ocenjevanje znanja iz vseh predmetov posameznega razreda. Temu ustrezno bo prilagojen tudi Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole, ki bo omogočal daljše časovno obdobje za opravljanje izpitov, kot je to določeno sedaj.

Uvaja se tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom (in s tem vključitev učenca v izobraževanje na šoli). Novost je tudi ta, da se bodo tistim učencem, ki bodo pri ocenjevanju neuspešni, pravice izobraževanja na domu omejile in se bodo dolžni izobraževati pri pouku v šoli.

Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami

Na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami novela zakona omogoča organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Sprememba zakona omogoča tudi pravno podlago za uporabo jezika gluho slepih ter slovenskega znakovnega jezika.

Izobraževanje učencev, katerih materni jezik ni slovenščina

Novela zakona uvaja spremembe za učence, katerih materni jezik ni slovenščina. Šole bodo imele več možnosti za prilagajanje potrebam in znanju posameznega učenca. Učencem bo omogočeno tako učenje slovenščine kot tudi stalen stik s slovensko govorečimi vrstniki, kar predstavlja pomemben element za uspešno jezikovno in družbeno integracijo. Postopno vključevanje teh učencev se bo izvajalo na podlagi strokovnih smernic, ki jih sprejme Strokovni svet za splošno izobraževanje.

Nacionalno preverjanje znanja

Ključno spremembo na področju nacionalnega preverjanja znanja predstavlja uvedba obveznega nacionalnega preverjanja znanja za tretješolce. Pomembno je poudariti, da se bo v tem šolskem letu, ko se nacionalno preverjanje znanja v tretjem razredu izvaja na podlagi odločitve posamezne šole, preverjanje izvajalo v več kot polovici osnovnih šol.

V tretjem razredu se s preverjanjem znanja spremlja predvsem uspešnost razvoja bralne in matematične pismenosti učencev, kar je še kako aktualno in potrebno tudi z vidika sprotnih in nedavnih rezultatov raziskav bralne pismenosti učencev v Sloveniji.

Zakon ponuja tudi možnost upoštevanja dosežkov pri nacionalnem preverjanju znanja v devetem razredu kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.

6. Delo in zaposlovanje v vzgoji in izobraževanju

Pomanjkanje pedagoškega kadra je vseevropska problematika, tudi slovenska. Mladi se težje odločajo za pedagoški poklic, vstopni pogoji za osebe z delovno dobo izven vzgoje in izobraževanja so neugodni, zaznavamo tudi odhajanje kadrov iz sistema vzgoje in izobraževanja.

Naši cilji so ustvariti privlačne pogoje za delo v vzgoji in izobraževanju, dvigniti ugled pedagoških poklicev in tako povečati vpis na fakultete, ki izobražujejo pedagoški kader.

V ta namen smo izvedli javni razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v študijskem letu 2022/23. Pripravili in objavili smo tudi Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2023/24. Razpis bo odprt do 24. 8. 2023. Skupno je razpisanih 100 štipendij, kar je za 100% več kot lani.

Od 1. 10. 2022 do konca šolskega leta 2022/23 ponovno poteka financiranje pripravništev v vzgoji in izobraževanju. Pripravniška delovna mesta zaseda 235 pripravnikov.

Z 31. 3. 2023 je objavljen Javni razpis pripravniških mest na področju vzgoje in izobraževanja za leto 2023/24 za opravljanje pripravništev v vrtcih in šolah. Razpisanih je skupno 250 pripravniških mest.

S promocijo učiteljskega poklica bomo spodbujali pozitiven družbeni odnos do poklica ravnateljev in strokovnih delavcev in krepili poklicno samopodobo, poklicno identiteto in poklicno pripadnost ravnateljev in strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

V sklopu posodobitev profesionalnega in kariernega razvoja ravnateljev in strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju bomo naslovili številne podelemente kariernega razvoja, kot so začetno izobraževanje, mentorstvo, uvajanje v poklic in delo, načrtovanje in vodenje lastne karierne poti ob uporabi digitalnih kompetenc s pomočjo IKT orodij (e-listovnik), napredovanje, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ter podpora ravnateljem.

Na sistemski ravni snujemo rešitve za lažji prehod v pedagoški poklic za kandidate, ki zaključijo nepedagoške študijske programe in ustvarjamo privlačnejše pogoje za kandidate, ki v vzgojo in izobraževanje vstopajo z drugih področij (gospodarstvo, zdravstvo…).

7. Digitalizacija izobraževanja

Vizija digitalnega izobraževanja v Sloveniji je vzpostavljeno izobraževanje in usposabljanje, ki posameznike pripravlja na kakovostno življenje in delovanje v digitalni in zeleni družbi, primerljivo z najuspešnejšimi državami.

 Akcijski načrt digitalnega izobraževanja ANDI (2021-2027) vključuje:

  • celovito nacionalno koordinacijo digitalnega izobraževanja,
  • digitalno didaktiko (razvojno raziskovalne aktivnosti in prilagoditve slovenskemu sistemu),
  • sistemske spremembe (v sklopu kurikularne prenove),
  • izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev,
  • ekosistem (nadgradnja celovitega podpornega okolja),
  • izobraževanje v izrednih okoliščinah (protokoli, navodila in smernice za izobraževanje v izrednih okoliščinah).