Prenova sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji

Uvod

Prenova sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji se odvija v smeri kurikularne prenove z modernizacijo poklicnega in strokovnega izobraževanja, zakonodajnih sprememb in priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023 -2033.

Prvo javno predstavitev mnenj o procesih prenove je 3. aprila 2023 organiziral Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino. Namen je bil opraviti širšo razpravo in pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti o strateških vprašanjih vzgoje in izobraževanja ter ugotoviti, kako bodo aktualna vprašanja s področja vzgoje in izobraževanja naslovljena  okviru kurikularne prenove in nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja v prihodnjem desetletju.

Programski dokument za razvojno načrtovanje do 2033

Pripravljen je Programski dokument za razvojno načrtovanje do leta 2033. V vsebinskem delu v celoti temelji na predlogu dokumenta Nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2024–2033 (NPVI). Tega razumemo kot rezultat poglobljenega in večplastnega procesa, ki se je začel kot odziv na jasno izražene potrebe strokovne in splošne javnosti po strateški prenovi slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema. Pobuda za njegovo pripravo izvira iz koalicijskih zavez in vizije o potrebni vsebinski nadgradnji sistema, ki bi ustrezno odgovorila na sodobne družbene, tehnološke in okoljske izzive.

V okviru delovne skupine, imenovane decembra 2022, je sodelovalo več kot 80 strokovnjakov s področij vzgoje in izobraževanja. V enem letu so izvedli skoraj 200 srečanj in posvetov, vključno s šestimi regijskimi posveti, številnimi usklajevanji z javnimi zavodi ter posvetovanji z vodstvom ministrstva in strokovnimi sveti. Njihovo delo je obsegalo več vsebinskih sklopov in je ves čas potekalo v duhu odprtega dialoga z deležniki.

Delo skupine se je zaključilo 30 junija 2024, ko je bil končni predlog NPVI javno predan Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Dokument je bil kmalu prepoznan kot vsebinsko bogata, analitično podprta in strateško domišljena platforma za prihodnji razvoj vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Ministrstvo je ta predlog sprejelo in že uporabilo kot pomemben programski dokument pri pripravi zakonodajnih rešitev (npr. Zakon o maturi …).

Programski dokument za razvojno načrtovanje je razdeljen na šest temeljnih prednostnih področij in vključuje 302 konkretna ukrepa, ki sta usmerjena k doseganju strateških ciljev, kot so krepitev vseživljenjskega učenja, izboljšanje kakovosti izobraževanja, posodobitev metod poučevanja in ocenjevanja znanja, ter zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja za vse. Ti ukrepi predstavljajo odgovor na upad mednarodnih učnih dosežkov (PISA, PIRLS), na potrebo po tehnološki posodobitvi šolskega prostora ter na potrebo po okrepljeni psihosocialni podpori učencem in dijakom.

Na podlagi analize, ki jo je spomladi 2025 naročil minister dr. Vinko Logaj, je bilo potrjeno, da je kar 88 ukrepov že umeščenih v obstoječo prakso ali v napredni fazi implementacije. To pomeni, da dokument ni le ambiciozen seznam želja, temveč predstavlja živo jedro tekočih reformnih prizadevanj.

Priprava NPVI je sledila prepoznanim izzivom, ki so jih strokovne skupine, raziskovalne institucije in javne razprave sistematično obravnavale v zadnjem desetletju. Ti izzivi segajo od pomanjkljivega odziva šolskega sistema na digitalno preobrazbo, do potrebe po boljšem vključevanju vseh otrok, ne glede na socialno, kulturno, jezikovno ozadje ali druge osebne okoliščine.

Delovna skupina za NPVI je pri tem sledila sodobnim strateškim dokumentom, kot so Strategija razvoja Slovenije 2030, cilji trajnostnega razvoja Agende 2030 in strateški okvir EU za izobraževanje in usposabljanje (ET 2030). V skladu s temi okvirji je v ospredje postavila izobraževanje kot ključni dejavnik družbene kohezije, gospodarskega razvoja in osebnostne rasti.

Dokument je rezultat kolektivnega razmisleka, sodelovanja in vizije o prihodnosti. Z njim se Slovenija pridružuje tistim evropskim državam, ki izobraževanje postavljajo v središče strateškega načrtovanja, in se zavezuje k odgovorni, vključujoči in kakovostni šolski politiki. Sam Programski dokument za razvojno načrtovanje tako ni le dokument delovne skupine – z njegovo predajo in sklepom ministra dr. Vinka Logaja v juliju 2025 postaja programski dokument Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Z jasno politično zavezo, strokovno podprtimi rešitvami in že delno uresničenim naborom ukrepov predstavlja enega najpomembnejših strateških dokumentov na področju vzgoje in izobraževanja v zgodovini samostojne Slovenije.

Poročilo o realizaciji ukrepov Programskega dokumenta za razvojno načrtovanje do 2033

Urad za razvoj izobraževanja (URKI) je skupaj z ostalimi strokovnimi službami ministrstva marca 2026 pripravil posodobljen pregled realizacije vseh 302 ukrepov Programskega dokumenta za razvojno načrtovanje do 2033 (RPVI). Analiza ja pokazala, da je od 302 ukrepov realiziranih ali delno realiziranih 170 ukrepov.

Gre za prvi celovit pregled vseh 302 ukrepov RPVI, ki naslavljajo širok spekter področij in predstavlja celovit pregled šolskega prostora. Programski dokument v vsebinskem delu v celoti temelji na predlogu dokumenta Nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2024–2033 (NPVI), ki ga je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Janeza Vogrinca.

Ministrstvo je najprej že leta 2024 izvedlo prvotne ocene realizacije ukrepov, na podlagi katerih je nato aprila 2025 minister dr. Logaj naložil strokovnim službam ministrstva natančnejši pregled realizacije in opis stanja za 107 ukrepov, ki so po prvih ocenah bili označeni kot že realizirani oziroma delno realizirani. Na podlagi analize je bilo potrjeno, da je kar 88 ukrepov že umeščenih v obstoječo prakso ali v napredni fazi implementacije.

V začetku leta 2026 je URKI skupaj z ostalimi strokovnimi službami ministrstva pripravil posodobljeni pregled realizacije vseh 302 ukrepov RPVI. Od 302 ukrepov jih je bilo v okviru posodobljenega pregleda označenih kot realiziranih ali delno realiziranih 170 ukrepov (55 realiziranih, 115 delno realiziranih), 109 jih je bilo označenih kot še nerealiziranih, 22 kot načrtovanih, za 1 ukrep pa ni bilo podatka o realizaciji.

Največ realiziranih oz. delno realiziranih ukrepov je iz 1. prednostnega področja Družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja (46 ukrepov). Strateška cilja z največ realiziranimi oz. delno realiziranimi ukrepi sta 1.5: Razvoj digitalne pismenosti (21 ukrepov) ter 2.2: Okrepiti inkluzivno naravnanost (21 ukrepov), podcilj z največ realiziranimi oz. delno realiziranimi ukrepi pa je 3.2.2: Zagotavljati kakovostno učenje in poučevanje, smiselno kombinacijo transmisije, transakcije in transformacije, stalno skrb za individualizacijo in smiselno diferenciacijo v celotnem sistemu vzgoje in izobraževanja (9 ukrepov).

Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023 - 2033

Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023 - 2033 je pripravila predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 in ga predala ministru za vzgojo in izobraževanje dr. Darju Feldi.

Predlagani strateški cilji in ukrepi usmerjajo h kakovostnemu in k trajnostno naravnanemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu, ki je utemeljen z znanstvenimi spoznanji, gradi na dobrih praksah stroke slovenskega vrtca in šole ter se občutljivo in prožno prilagaja na izzive sodobne družbe. V dokumentu je skupaj opredeljenih 221 strateških ciljev, 55 strateških podciljev in 306 ukrepov, ki so razdeljeni v 6 prednostnih področij:

• Prednostno področje 1: Družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja
• Prednostno področje 2: Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika
• Prednostno področje 3: Poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja
• Prednostno področje 4: Profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju
• Prednostno področje 5: Sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti
• Prednostno področje 6: Vzgojno-izobraževalni sistem

Delovna skupina je v začetku februarja predstavila osnutek predloga nacionalnega programa, čemur je sledilo javno posvetovanje s ključnimi deležniki na področju vzgoje in izobraževanja o predlaganih rešitvah. Med 14. marcem in 11. aprilom 2024 je delovna skupina organizirala šest regijskih posvetov za strokovne in vodstvene delavce v vzgoji in izobraževanju, in sicer v Škofji Loki, Novem mestu, Ajdovščini, Pesnici pri Mariboru, Celju in Ljubljani. Poleg regijskih posvetov je delovna skupina izvedla posvetovanja s predstavniki javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja, strokovnimi sveti in delovnimi skupinami na področju vzgoje in izobraževanja ter z zaposlenimi na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, 15. marca 2024 pa je v Državnem zboru potekala tudi javna predstavitev mnenj o osnutku predloga.

Skupno je na osnutek predloga nacionalnega programa prejela 486 pripomb, pobud in komentarjev, od tega 470 na spletnem obrazcu in 16 prek elektronske pošte. Prejete pobude je delovna skupina obravnavala na sejah krovne skupine in podskupin.

Bistvene spremembe, ki jih prinaša končni predlog nacionalnega programa glede na osnutek predloga se nanašajo med drugim na področje srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, splošne in poklicne mature, gibalne aktivnosti učencev, dijakov in odraslih, predšolske vzgoje, glasbenega izobraževanja, dijaških domov in vključenosti priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem.

Kot temeljno izhodišče vzgojno-izobraževalnega sistema je v nacionalnem programu postavljeno varno in spodbudno učno okolje, saj lahko o drugih ciljih, npr. o učenju in poučevanju, vzgoji, ocenjevanju, o ustvarjalnosti, razmišljamo šele takrat, ko se otroci, učenci, dijaki in odrasli v vzgojno-izobraževalnem zavodu počutijo varne in sprejete ne glede na njihove osebne okoliščine.

Med drugim so predlagani ukrepi, s katerimi bodo pristopi razvoja kakovosti povezani v celovit nacionalni sistem kakovosti vzgoje in izobraževanja, ki temelji na ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti s samoevalvacijo vzgojno-izobraževalnih zavodov. Desetletja raziskovanja so pokazala, da so strokovni in vodstveni delavci vzgojno-izobraževalnih zavodov tisti, ki najpomembneje prispevajo h kakovosti poučevanja ter s tem vplivajo na učenje in dosežke otrok, učencev, dijakov in odraslih. Zato so v nacionalnem programu predlagani tudi ukrepi, s katerimi bi povečali zanimanje za pedagoške poklice ter okrepili ugled in prepoznavnost pomena poklicev v vzgoji in izobraževanju za razvoj družbe, hkrati pa vsem strokovnim in vodstvenim delavcem zagotovili uspešen in učinkovit sistem profesionalnega ter kariernega razvoja, ki se bo bolj približal potrebam in razvojnemu načrtu posameznega zavoda.

Predlagani strateški cilji in ukrepi med drugim napotujejo vzgojno-izobraževalni sistem v naslednje smeri razvoja:

• Vzgojno delovanje vrtcev in šol
• Spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture
• Razvoj digitalne pismenosti
• Krepitev kulturno-umetnostne vzgoje
• Podpora psihosocialnemu razvoju ter socialnemu in čustvenemu učenju otrok in mladostnikov
• Krepitev inkluzivne naravnanosti
• Zagotavljanje pogojev za dobro duševno in telesno zdravje
• Kakovostno poučevanje in učenje
• Kakovostno izobraženi, usposobljeni in zadovoljni strokovni in vodstveni delavci
• Nadgrajen sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo
• Boljše sodelovanje ustanov in strokovnjakov v podporo strokovnega dela
• Vsebinsko bolj usklajeno delo zavodov: prioritetna področja (razvojni načrt, letni delovni načrt), stalno strokovno izpopolnjevanje, podpora zunanjih strokovnjakov, samoevalvacija

V predlogu nacionalnega programa so poudarjena tudi prioritetna področja, ki bi jih bilo treba v prihodnje raziskovalno preučiti s finančno podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, npr.: ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, ustvarjalnost, vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi, preverjanje in ocenjevanje znanja, vzgojno delovanje, vstopanje mladih v virtualni svet in vplivi digitalizacije na vzgojno-izobraževalni proces, uresničevanje inkluzivne naravnanosti vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Poleg skupnega povečevanja stabilnih virov financiranja za izobraževalne ustanove od vrtca do konca srednje šole, program predvideva tudi dodatno financiranje vzgojno-izobraževalnih zavodov, za katere se ugotovi, da zaradi posebnih okoliščin, v okviru katerih delujejo (na primer geografska oddaljenost od gospodarskih in kulturnih središč, socialno ekonomska razvitost okoliša, večje število učencev priseljencev in podobno), potrebujejo dodatna finančna sredstva, da se bodo lahko ustrezno odzivali na raznolike potrebe vključenih v zavod.

Delovno skupino je na podlagi javnega poziva decembra 2022 imenoval takratni minister, pristojen za izobraževanje, dr. Igor Papič. V okviru delovne skupine in podskupin je sodelovalo 83 različnih strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja. Skupno je bilo 27 sej krovne skupine, 138 sej podskupin in 27 sej koordinacij vodij podskupin. Poleg že navedenih regijskih srečanj in javnih posvetovanj z različnimi deležniki na področju vzgoje in izobraževanja po objavi osnutka predloga nacionalnega programa, je Delovna skupina že pred tem organizirala tudi sedem javnih predstavitev mnenj, odzvala pa se je tudi na povabilo Odbora Državnega zbora (DZ) za izobraževanje, znanost in mladino ter sodelovala na javni predstavitvi mnenj v DZ, namenjeni prihodnosti slovenskega izobraževalnega sistema. Članom delovne skupine in podskupin je mandat potekel 30. junija 2024.

Prenova programov vzgoje in izobraževanja

V Sloveniji smo v zadnjih treh desetletjih opravili dve večji prenovi osnovnošolskih in srednješolskih učnih načrtov ter katalogov znanja. Zadnja večja posodobitev (prenova) ključnih programskih dokumentov - učnih načrtov in katalogov znanja - je potekala med letoma 2007 in 2011. Po opozorilih strokovne javnosti o nujni ponovni prenovi, upoštevanju novosti in mednarodnih trendov na področju vzgoje in izobraževanja, upoštevajoč izzive današnjega splošnega izobraževanja ter ugotovitve in predloge analize učnih načrtov, ki jo je leta 2020 izvedel Zavod RS za šolstvo, je leta 2021 ministrica s sklepom naložila Zavodu RS za šolstvo pripravo izhodišč za prenovo programskih dokumentov. Z Načrtom za okrevanje in odpornost (NOO) pa smo se zavezali k ponovni prenovi vzgojno-izobraževalnega sistema. 

5. Delo in zaposlovanje v vzgoji in izobraževanju

Pomanjkanje pedagoškega kadra je vseevropska problematika, tudi slovenska. Mladi se težje odločajo za pedagoški poklic, vstopni pogoji za osebe z delovno dobo izven vzgoje in izobraževanja so neugodni, zaznavamo tudi odhajanje kadrov iz sistema vzgoje in izobraževanja.

Naši cilji so ustvariti privlačne pogoje za delo v vzgoji in izobraževanju, dvigniti ugled pedagoških poklicev in tako povečati vpis na fakultete, ki izobražujejo pedagoški kader.

V ta namen smo izvedli javni razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v študijskem letu 2022/23. Pripravili in objavili smo tudi Javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2023/24. Razpis bo odprt do 24. 8. 2023. Skupno je razpisanih 100 štipendij, kar je za 100% več kot lani.

Od 1. 10. 2022 do konca šolskega leta 2022/23 ponovno poteka financiranje pripravništev v vzgoji in izobraževanju. Pripravniška delovna mesta zaseda 235 pripravnikov.

Z 31. 3. 2023 je objavljen Javni razpis pripravniških mest na področju vzgoje in izobraževanja za leto 2023/24 za opravljanje pripravništev v vrtcih in šolah. Razpisanih je skupno 250 pripravniških mest.

S promocijo učiteljskega poklica bomo spodbujali pozitiven družbeni odnos do poklica ravnateljev in strokovnih delavcev in krepili poklicno samopodobo, poklicno identiteto in poklicno pripadnost ravnateljev in strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

V sklopu posodobitev profesionalnega in kariernega razvoja ravnateljev in strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju bomo naslovili številne podelemente kariernega razvoja, kot so začetno izobraževanje, mentorstvo, uvajanje v poklic in delo, načrtovanje in vodenje lastne karierne poti ob uporabi digitalnih kompetenc s pomočjo IKT orodij (e-listovnik), napredovanje, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ter podpora ravnateljem.

Na sistemski ravni snujemo rešitve za lažji prehod v pedagoški poklic za kandidate, ki zaključijo nepedagoške študijske programe in ustvarjamo privlačnejše pogoje za kandidate, ki v vzgojo in izobraževanje vstopajo z drugih področij (gospodarstvo, zdravstvo…).

6. Digitalizacija izobraževanja

Vizija digitalnega izobraževanja v Sloveniji je vzpostavljeno izobraževanje in usposabljanje, ki posameznike pripravlja na kakovostno življenje in delovanje v digitalni in zeleni družbi, primerljivo z najuspešnejšimi državami.

 Akcijski načrt digitalnega izobraževanja ANDI (2021-2027) vključuje:

• celovito nacionalno koordinacijo digitalnega izobraževanja,
• digitalno didaktiko (razvojno raziskovalne aktivnosti in prilagoditve slovenskemu sistemu),
• sistemske spremembe (v sklopu kurikularne prenove),
• izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev,
• ekosistem (nadgradnja celovitega podpornega okolja),
• izobraževanje v izrednih okoliščinah (protokoli, navodila in smernice za izobraževanje v izrednih okoliščinah).