Prenova sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji

Izboljšanje slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja je naša skupna zaveza, za katero je potreben strokovni, družbeni in politični konsenz. Gre za dolgotrajen proces, ki terja domišljene sistemske rešitve. Zato smo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje imenovali delovne skupine strokovnjakov, ki bodo v sodelovanju z javnostmi pripravili analizo obstoječega stanja in predloge za izboljšave.

1. Uvod

Prenova sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji se odvija v smeri kurikularne prenove z modernizacijo poklicnega in strokovnega izobraževanja, zakonodajnih sprememb in priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023 -2033.

Prvo javno predstavitev mnenj o procesih prenove je 3. aprila 2023 organiziral Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino. Namen je bil opraviti širšo razpravo in pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti o strateških vprašanjih vzgoje in izobraževanja ter ugotoviti, kako bodo aktualna vprašanja s področja vzgoje in izobraževanja naslovljena  okviru kurikularne prenove in nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja v prihodnjem desetletju.

2. Novice

Dogodki

 
Ljubljana

Vabilo na javno razpravo o predmetniku osnovne šole

Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 vabi na javno razpravo o predmetniku osnovne šole. Javna razprava bo potekala v četrtek, 22. junija 2023 ob 10. uri, v veliki dvorani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

3. Priprava Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033

Minister, pristojen za izobraževanje, je decembra 2022 imenoval Delovno skupino za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033. Osrednja naloga delovne skupine je, da do konca leta 2023 pripravi nacionalni strateški dokument vzgoje in izobraževanja za naslednje desetletno obdobje.

Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 bo strateški dokument, ki bo nakazal smer razvojnega načrtovanja vzgojno izobraževalne politike, s katerim bo začrtana nadgradnja učinkovitega, kakovostnega, vključujočega in trajnostno naravnanega sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, usklajenega z znanstvenimi spoznanji in dinamično prilagodljivostjo na hitre družbene spremembe. Na podlagi nacionalnega programa bo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje skupaj s člani skupine za pripravo Nacionalnega programa za vzgojo in izobraževanje pripravilo akcijski načrt za uresničevanje nacionalnega programa.

Delovna skupina se je prvič sestala januarja 2023 in vsebuje 6 delovnih podskupin, ki pokrivajo različna vsebinska vzgojno-izobraževalna področja.

1. Družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja
Podskupina med drugim obravnava vlogo vzgoje in izobraževanja v družbi prihodnosti, načela ter cilje vzgoje in izobraževanja, vednost, prečne spretnosti in temeljne kompetence, predmetnik, učne načrte, kurikularno prenovo, trajnostni razvoj, digitalizacijo, učenje jezikov, kulturno-umetnostno vzgojo, aktivno državljanstvo, vzgojo in izobraževanje na narodno mešanem območju, vseživljenjskost izobraževanja, povezavo izobraževanja in gospodarstva, sodelovanje s starši ter sodelovanje s širšim okoljem.

2. Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika
Strokovnjaki med drugim obravnavajo aktivnosti na področju preprečevanja nasilja in spodbujanja socialno čustvenega učenja, izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, nadarjenih, priseljencev, Romov, inkluzivno izobraževanje, duševno zdravje, psihosocialno pomoč in podporo (vloga svetovalne službe), vzgojni program, šport, gibalno udejstvovanje in zdrav življenjski slog, razširjeni program OŠ, glasbeno izobraževanje in sodelovanje s starši.

3. Poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja
V okviru te podskupine med drugim obravnavajo kakovost poučevanja in vzgoje, proces učenja, vlogo motivacije v učenju in poučevanju, nudenje ustrezne podpore vsakemu posameznemu otroku pri razvoju in učenju, ocenjevanje predmetov, medpredmetno povezovanje, NPZ, maturo, primerljivost splošne in poklicne mature, spremljanje napredka posameznika, diferenciacijo in individualizacijo.

4. Strokovni in karierni razvoj zaposlenih v vzgoji in izobraževanju
Strokovnjaki med drugim obravnavajo sistem kariernega razvoja strokovnih in vodstvenih delavcev, vključno z začetnim izobraževanjem, mentorstvo, uvajanje v poklic in delo, usposabljanje mentorjev v podjetjih, načrtovanje in vodenje lastne karierne poti, napredovanje v poklicu, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, izmenjavo/primerjavo izkušenj z učiteljstvom v drugih državah, pomanjkanje kadra, prehod kadra iz gospodarstvo v šolstvo, podporo in položaj ravnateljev.

5. Sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti
V okviru te podskupine med drugim obravnavajo vzpostavitev sistema ocenjevanja kakovosti, sistema vzgoje in izobraževanja, posodabljanje sistema, mednarodno primerljivost, pravičnost, učinkovitost, okvir kakovosti za podporo samoevalvacije šol in vrtcev, strokovno podporo za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti vrtcev in šol.

6. Vzgojno-izobraževalni sistem
Podskupina med drugim obravnava povezanost sistema vzgoje in izobraževanja v celoto, prehode med različnimi ravnmi, financiranje, zakonodajo, strokovne svete, infrastrukturo, sistemski pristop k povezovanju šole in okolja.

3.1. Izhodišča za pripravo NPVI 2023 - 2033

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pripravilo dokument »Izhodišča za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033«, ki je rezultat razmislekov in analiz zaposlenih na ministrstvu na podlagi že identificiranih izzivov, izvedenih ukrepov in sprejetih strateških dokumentov na področju vzgoje in izobraževanja. Dokument predstavlja celovit vpogled v edukacijsko politiko petletnega obdobja.

Ministrstvo je leta 2020 v okviru notranje diagnostike pripravilo tudi delovni dokument »Pogled na izzive slovenske vzgoje in izobraževanja«. Namen je bil identificirati ključne izzive vzgojno-izobraževalnega sistema. Identifikacija izzivov je potekala s pomočjo vsebinske analize, prispevkov notranjih organizacijskih enot ministrstva in posredovanih predlogov javnih zavodov in šolskega inšpektorata, upoštevajoč dognanja iz razvojnih projektov, evalvacij in raziskav na področju izobraževanja. Poleg podrobnejšega pregleda izzivov v okviru osmih medsebojno prepletenih temeljnih področij vzgoje in izobraževanja (junija 2022 je bil objavljen posodobljen pregled ugotovitev), je analiza izluščila 10 krovnih izzivov izobraževanja za prihodnost:

  1. Zagotavljati vire za kakovostno izobraževanje za vse kot trajnostni cilj;
  2. Omogočati in spodbujati vseživljenjsko naravnanost v izobraževanju;
  3. Doseči dvig kompetentnosti učečih se;
  4. Povečati motivacijo in zavzetost za učenje;
  5. Zagotoviti ustrezen odziv izobraževanja na tehnološko bogato okolje;
  6. Prispevati h kohezivnosti družbe / polni vključenosti posameznikov v družbo ter nadgraditi instrumente za zagotavljanje enakih možnosti;
  7. Vzpostaviti šolo kot središče skupnosti, ki se povezuje z gospodarstvom in negospodarstvom, lokalnim in globalnim okoljem;
  8. Prispevati k trajnostnim ciljem, še posebej varovanju okolja in naravnih virov;
  9. Zagotoviti pogoje za delovanje karierno aktivne in učeče se profesionalne skupnosti strokovnih delavcev in ravnateljev;
  10. Zagotavljati kakovost izobraževanja na vseh ravneh izobraževalnega sistema.

Urad za razvoj in kakovost izobraževanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je izvedel tudi ciklus sedmih strokovnih posvetovanj o izzivih vzgoje in izobraževanja v prihodnosti. Razprave, ki so potekale v virtualnem okolju, so bile namenjene krepitvi strokovnega dialoga in podpori procesa prenove učnih načrtov. Združile so predstavnike ministrstva, javnih zavodov s področja izobraževanja, raziskovalce, učitelje in ravnatelje, predstavnike razvojnih projektov in univerz.

4. Prenova programov vzgoje in izobraževanja

V Sloveniji smo v zadnjih treh desetletjih opravili dve večji prenovi osnovnošolskih in srednješolskih učnih načrtov ter katalogov znanja. Zadnja večja posodobitev (prenova) ključnih programskih dokumentov - učnih načrtov in katalogov znanja - je potekala med letoma 2007 in 2011. Po opozorilih strokovne javnosti o nujni ponovni prenovi, upoštevanju novosti in mednarodnih trendov na področju vzgoje in izobraževanja, upoštevajoč izzive današnjega splošnega izobraževanja ter ugotovitve in predloge analize učnih načrtov, ki jo je leta 2020 izvedel Zavod RS za šolstvo, je bila aprila 2021 pri Zavodu RS za šolstvo imenovana ekspertna skupina za prenovo učnih načrtov za osnovnošolsko in gimnazijsko izobraževanje.

Zaključena je tudi analiza katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov v poklicnih in strokovnih srednješolskih programih, ki je osnova za oblikovanje izhodišč za njihovo prenovo.

Leta 2021 smo se z Načrtom za okrevanje in odpornost (NOO) zavezali k ponovni prenovi vzgojno-izobraževalnega sistema. Ta se je začela leta 2022 s sprejetjem izhodišč prenove ključnih programskih dokumentov, trajala pa naj bi do zaključka leta 2025.

4.1. Prenova vzgojno-izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod

Programi vzgoje in izobraževanja bodo prenovljeni na ravni ključnih programskih dokumentov - kurikuluma za vrtce, učnih načrtov za osnovne šole in gimnazije ter katalogov znanj splošno izobraževalnih predmetov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Namen prenove programov vzgoje in izobraževanja je opremiti učeče se ter pedagoško-andragoško osebje s kompetencami, pomembnimi za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti (digitalnimi kompetencami, kompetencami za trajnostni razvoj, mehanizmi za skrb za (psihično in fizično) zdravje ter kompetencami podjetnosti, vključno s finančno pismenostjo), za krepitev odpornosti izobraževalnega sistema. Hkrati je namen izboljšati usklajenost kompetenc z zahtevami trga dela za lažji prehod iz šole na trg dela. Tudi zato v učne načrte in kataloge znanj uvajamo t. i. »skupne cilje«, ki izhajajo iz prečnih tem in kompetenc (npr. trajnostni razvoj, digitalne kompetence …) in jih bodo učenci in dijaki dosegali v okviru ciljev različnih predmetov.

Posodabljanje Kurikuluma za vrtce, ki se ni spreminjal od sprejetja na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje leta 1999, predstavlja strokovno utemeljeno nujnost, s katero poskrbimo, da ohranjamo njegovo aktualnost, usklajenost z znanstvenimi spoznanji in dinamično prilagodljivost na hitre družbene spremembe.

Imenovan je Kurikularni svet za spremljanje in usmerjanje prenove vzgojno-izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov, komisija za pripravo dokumenta o skupnih ciljih, kurikularne komisije za prenovo kurikuluma za vrtce, kurikularna komisija za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje ter predmetne kurikularne komisije.

Cilj prenove je do konca leta 2025 sprejeti 216 prenovljenih programskih dokumentov - kurikulum za vrtce ter učne načrte in kataloge znanj. Glavni nosilec nalog je Zavod RS za šolstvo.

4.2. Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja vključno z vajeništvom, prenova višješolskih študijskih programov ter vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest

Projekt je prav tako del reforme Načrta za okrevanje in odpornost in se v poklicnih in strokovnih srednješolskih programih povezuje s prenovo programov vzgoje in izobraževanja. Opravljen je bil pregled ključnih dokumentov, na katerih temelji poklicno in strokovno izobraževanje. Imenovana je Ekspertna skupina za izvedbo modernizacije poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Cilj projekta je modernizirati poklicno in strokovno izobraževanje na način, ki bo omogočal krepitev kompetenc za digitalni in zeleni prehod, večjo prilagodljivost, odpornost in odzivnost poklicnega in strokovnega izobraževanja na potrebe gospodarstva in družbe ter lažji prehod iz izobraževanja na trg dela. To zajema:

  • prenovo izobraževalnih programov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter višješolskih študijskih programov;
  • razvoj novih ter spodbujanje obstoječih modelov sodelovanja z delodajalci pri izvajanju izobraževalnih programov, vključno z vajeništvom in z izvajanjem praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih ter z vzpostavitvijo digitalno podprtih učnih mest;
  • razvoj sodobnih modelov poklicne pedagogike in didaktike.

Glavni nosilec nalog je Center RS za poklicno izobraževanje.

5. Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o osnovni šoli

Cilji in poglavitne rešitve dopolnjenega zakona so:

• Nacionalno preverjanje znanja 
Cilj umestitve NPZ za tretješolce je spremljanje dosežkov tudi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju kot pomembno izhodišče za nadaljnje načrtovanje aktivnosti za učenca, učitelja, starše in sistem. Predlog zakona odpira tudi možnost upoštevanja dosežkov pri nacionalnem preverjanju znanja kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja. Z vidika pravičnosti je treba izpostaviti pomen analize dosežkov pri učencih, pri katerih dosežek na zunanjem preverjanju znanja pomembno odstopa od šolskih ocen učenca. Z določitvijo spremembe vpisnih pogojev ob omejitvi vpisa tako, da bi bili poleg učnega uspeha v določenem, strokovno utemeljenem deležu upoštevani tudi dosežki NPZ v 9. razredu iz učnega jezika (slovenščine, italijanščine oziroma madžarščine) in matematike, bi selekcijski mehanizem lahko izboljšali.

• Nov koncept razširjenega programa osnovne šole
Predlog sprememb zakona predvideva nov koncept razširjenega programa, v okviru katerega šola razvija spodbudno in varno učno okolje, kjer je več prostora za medsebojno sodelovanje med učenkami in učenci, več možnosti za udejanjanje načela enakih možnosti in upoštevanja potreb ter interesov učencev. Omenjene dejavnosti imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju optimalnega učnega okolja za učenke in učence, ki se iz različnih razlogov srečujejo z večjimi izzivi pri opismenjevanju in usvajanju znanja. Prav tako je razširjen program s ponudbo najrazličnejših dejavnosti prostor, kjer lahko učenke in učenci razvijajo svoje interese, talente, potencialne nadarjenosti in nadarjenosti.

• Uvedba dveh tujih jezikov v obveznem programu
Predlog sprememb zakona predvideva tudi začetek rednega poučevanja drugega tujega jezika v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju (7. do 9. razred OŠ) in začetek poučevanja tujega jezika v 1. razredu. Ponudba možnosti učenja tujega jezika v razširjenem programu sledi Priporočilom Sveta Evrope o celostnem pristopu k poučevanju in učenju jezikov, ki članice Evropske unije pozivajo k izboljšanju jezikovnih kompetenc posameznika, ter Priporočilom Sveta Evrope o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Tako bomo skozi vzgojno-izobraževalni proces vzgajali in spodbujali večjezičnost.

• Izobraževanje učencev na domu
Predlog sprememb in dopolnitev zakona predvideva predvsem izenačitev učencev, ki se izobražujejo na domu, z učenci, ki se izobražujejo v šoli, s čimer za glavni cilj postavlja pridobitev enakovrednega izobrazbenega standarda učencem, ki se izobražujejo na domu.

• Prilagajanje šolskih obveznosti
Predlog predvideva uskladitev Zakona o osnovni šoli z določili Zakona o športu. Šola ne bo več pristojna za podeljevanje statusa, ker je to z Zakonom o športu določeno drugače. Ima pa šola skupaj s starši obveznost, da učencu, ki dosega vidnejše dosežke na tekmovanjih, prilagodi šolske obveznosti. Področje udejstvovanja učencev na kulturno umetniškem področju ni regulirano s posebnim zakonom. Šola spremlja aktivnosti učencev na tem področju z informacijami staršem. Ob njihovem sodelovanju šola učencu prilagaja njegove obveznosti do šolskega dela.


  • Začetek 28. 7. 2021
  • Zaključek 30. 6. 2026
  • Institucija Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
  • Status V pripravi

Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023 - 2033

Več o sestavi delovne skupine, pristojnostih in članih si lahko preberete s klikom na spodnjo povezavo.

Delovna skupina

Pišite nam

Če imate vprašanja, povezana s prenovo sistema vzgoje in izobraževanja, nam pišite na elektronski naslov: 

reforma-viz.mvi@gov.si

Na vrh strani