Izhodišča za razpravo so uvodoma predstavili mag. Simona Rogič Ožek, namestnica vodje podskupine za zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika, dr. Milena Košak Babuder, Pedagoška fakultete Univerze v Ljubljani, Mag. Polona Šoln Vrbinc, vodja Sektorja za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, dr. Natalija Vovk Ornik, Zavod za šolstvo, ter dr. Andrejka Slavec Gornik, članica delovne skupine in zaposlena na Državnem izpitnem centru.

Mag. Simona Rogič Ožek je uvodoma povzela nekaj razprav, ki so bila izvedena v različnih podskupinah in podala še nekaj dodatnih pogledov na temo vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Poudarila je, da gre pri vzgoji in izobraževanju otrok za kompleksno, prepleteno in vse prisotno področje in ne za ločeno oziroma postransko področje znotraj vzgoje in izobraževanja.

Dr. Milena Košak Babuder je v svoji predstavitvi predstavila vidik zagotavljanja pogojev za izvajanje vključujočega izobraževanja. Poudarila je, da inkluzivna vzgoja in izobraževanje nista namenjena zgolj otrokom s posebnimi potrebami, ampak optimalnemu razvoju vseh otrok in posameznikov v izobraževalnem sistemu. Povedala je, da je v Sloveniji v vzgojno-izobraževalni praksi za otroke s posebnimi potrebami pogosteje prisotna integracija kot inkluzija. V nadaljevanju je predstavila nekaj priporočil Odbora za pravice invalidov, ki deluje v okviru konvencije Organizacije združenih narodov za pravice invalidov, ki je Slovenijo opozoril na pomanjkanje pogojev za izvajanje vključujočega izobraževanja.

Mag. Polona Šoln Vrbinc, vodja Sektorja za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, je v svoji predstavitvi med drugim predstavila statistične podatke o otrocih s posebnimi potrebami v vrtcih ter v osnovnih in srednjih šolah s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter izpostavila nekaj temeljnih izzivov na tem področju kot jih vidijo v sektorju ministrstva.

Dr. Natalija Vovk Ornik je med drugim predstavila nekaj ključnih ugotovitev iz raziskave o zagotavljanju enakih možnosti pri izobraževanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so jo opravili na Zavodu za šolstvo in ki je zajemala obdobje 18 let.

Dr. Andrejka Slavec Gornik je predstavila nekaj statističnih podatkov glede udeležbe in uspeha učencev s posebnimi potrebami pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) v 6. in 9. razredu. Podatki kažejo, da se delež in število učencev s posebnimi potrebami, ki sodeluje pri NPZ, od leta 2006 neprestano povečuje, njihov dosežek pa je v primerjavi z učenci brez posebnih potreb nižji. Med drugim je še dodala, da se tudi delež otrok s posebnimi potrebami v programih z enakovrednim izobrazbenim standardom že več let povečuje, njihovi dosežki pa se ne izboljšujejo.

V razpravi so bili med drugim izpostavljeni kadrovski in finančni izzivi pri izvajanju poučevanja učencev s posebnimi potrebami, izzivi na področju poklicnega usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, vprašanje prehodov na višjo raven izobraževanja, obremenjenost učiteljev ter pomen dobre izobraževalne prakse.

Naslednja seja delovne skupine je predvidena 21. novembra, ko bo razprava na temo vključevanja otrok priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja ter izobraževanja nadarjenih, 16. novembra pa je na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru predvidena javna predstavitev mnenj o bralni pismenosti.